dežnev prid., notus, -ti, júg,
deṡhnevi véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dober prid., F
142,
approbus, cilú
dober;
beneficium, dobru djanîe;
bono animo eſse, biti
dobre vole;
bonus, dober, brumen;
euge serve bone, ai ti
dober hlapez;
fortunate, ſrèzhnu,
k'dobri uri ali zhaſſu;
indole bona praeditus, ene
dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
ingeniosus, -a, -um, pameten
dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa,
dobre glave k'vuku;
jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim
dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai;
mentis compos, dobri per umi, ali pameti;
multù, vezh, en
dober deil;
optabilis, -le, kar je
dobru inu vrédnu ṡheléti;
perquam bonus, ṡalu
dober, cilú
dober, ſylnu
dober;
praedicatum, ṡhtimanîe,
dobar glas od eniga;
probus, -a, -um, brumin,
dober;
salubris, -re, dober, ṡdrav;
sua spontè, od ſam ſebe,
s'dobro volo, rad, dobrovolnu;
subjectum bonum, en
dober, inu raṡumen zhlovik;
ventus secundus, en
dober véter;
vocalis, -le, glaſſán,
dobriga glaſſú;
prim. boljši
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duh2 m, F
5,
anhelitus, dihanŻe, teṡhka ſapa,
dúh;
expirare, vmreiti,
dúh gori dati;
expiratio, ṡdihanîe,
duha ſpuṡzhanîe;
spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt;
spiritus spirat, dúh paha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hiter prid., F
77,
acupedius, hitir na nogah h'teikanîu;
aeripes, hitir;
asturco, vel gradarius, hiter ſel;
catapulta, -ae, ena
hitra ſtréla, en
hiter ſtreil;
celers, celer, hiter, jedern, berṡ;
citus, hiter;
concitus, -a, -um, hiter, jedern;
indeses, -sidis, nelein,
hiter, nevtragliu;
ocys, jedern,
hiter;
pedibus celer, hiter na nogah;
pernix, hiter;
praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ;
praevelox, -cis, ſylnu
hitir, cilú
hitir, ſhe prehitir;
properus, -a, -um, hitir;
sonipes, -dis, en
hitri koyn, en zeltar;
velox, -cis, hitir- hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz hod (iz'hod) m, F
8,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga
is hoda, do ſonzhniga ṡahoda;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu
iṡ hoda yṡzhe;
egreſsus, -us, vun hojenîe,
is'hod;
exortus, -us, is hod;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni
is hod, ſonza is hajanîe;
origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú,
is hod;
orto sole, ob ſonzhnim
is'hodu;
vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga
is'hoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jug m, F
3,
auster, júg, dulanî veiter, od puldne;
eurus, jug;
notus, -ti, júg, deṡhnevi véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala;
ac, inu,
kakòr, inu, tudi:
est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh
kakòr drugi velati, premozhi;
ceu, ravnu
kakòr, ali
kakòr;
fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert,
kakòr Búg hozhe;
gruere, krizhati
kakòr ṡherjavi;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti,
kakòr de bi hotlu paſti;
pernicior, hitréſhi
kakòr véter;
priusquam, poprei
kakòr;
proximè, berṡh
kakòr bó moglu biti;
sicut, sicuti, kakòr, raven, takú;
supra tres, zheṡ try, vezh
kakòr try;
tanquam, kakòr;
ut, uti, kakòr;
ut famae est, kakòr ſe pravi;
volucer, hiter
kakòr tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krnica ž, F
4,
gurges, -tis, ena
karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda;
lacus, -ci, jeṡeru,
karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu;
vorago, -inis, jama, ali
karniza ſylnu globoka, ena vertazha;
vortex, -cis, vertulka, tumf,
karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nase zaim., F
2,
caecias, en véter, kateri oblake
naſe vleizhe;
medicamentum attrahens, arznia, katera
naſe vleizhe;
prim. na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oblak m, F
11,
caecias, en véter, kateri
oblake naſe vleizhe;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók
v'oblakih, kar deṡh pomeini;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres
oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ
oblakou;
iris, -iridis, maura, lok
v'oblakih;
nubes, -bis, oblák;
nubifugus, -gi, tá kateri
oblake preganîa;
nubigena, -ae, od
oblakou rojen ali ſturjen;
nubilus, -a, -um, temmán od
oblakou;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od
oblaku temmán;
subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali
s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obračati se nedov., F
2,
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga
ſe veſlu
obrazha, ali pervèṡhe;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri
ſe okuli
obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pogubiti dov., F
7,
damnare, obſoditi, ferdamovati,
pogubiti, ferdamati;
depopulare, ẛatréti,
pogubiti, folke konzhati, obrupati;
disperdere, cilú ẛatréti,
pogubiti;
exposititius, ṡaverṡhen ṡa
pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen;
perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati,
pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti,
pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24;
perire, pogubiti, poginiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poldne s, F
2,
auster, júg, dulanî veter, od
puldne;
meridiari, ob
poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pošast ž, F
7,
larva, -ae, ena nozhna
poſháſt, ſhema;
lemures, nozhne
poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo;
monstrum, ena ṡmejna
poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka;
penates, domazhe
poſhaſti, ali ṡhkratelni;
phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe,
poſhaſti;
spectrum, -tri, ena
poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh;
spiritus, -tus, dúh, véter,
poſháſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
proti prisl., F
32, I.
adversum, ẛupar,
pruti;
contrapositus, ẛuper ali
pruti poſtavlen;
contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar;
ex contrario, ṡuper,
pruti;
obenire, pruti priti, ſrezhati;
obversus, -a, -um, pruti obarnîen;
obvertere dorsum, harbat obarniti
pruti, ali ṡupar obarniti;
occursare, pruti tezhi,
pruti pertezhi;
versus, adverbium, pruti; II.
hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute;
occursatio, pruti tekanîe;
occursus, -us, ṡaſtanik,
pruti pridik;
oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina,
pruti ſtanîe;
resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati,
pruti ſvitlobo dajati;
restipulatio, pruti naprei obluba;
retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti;
ventus adversus, ṡupar véter,
pruti véter;
prim. na proti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
puh m, F
6,
flamen, puh, puhanîe, pihanîe;
flatus, ſapa,
puh;
exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en
puh dati;
exhalatio, ſopariza, en
puh, dim;
pneuma, -tis, en
púh, ſapa, véter;
vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sapa ž, F
11,
anhelitus, dihanĵe, teṡhka
ſapa, dúh;
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim
ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama
ſapa zhuti;
flatus, ſapa, puh;
foetor, ſmrád, ſmardèzha
ſapa;
halitum extremum efflare, to puſlednîo
ſapo ſpuſtiti;
halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe;
interspiratio, ſapo pojemati;
pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar
ſapa grè na tihim;
pneuma, -tis, en púh,
ſapa, véter;
vapor, -oris, púh, dim,
ſapa, para, kadenîe, sopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
silen prid., F
8,
efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa,
ſylna proſhnîa;
impetuosus, -a, -um, nagel,
ſyln;
molis, -lis, ſilna teṡhava;
mons gravi mole constitit, gorra je
s'ſilno teṡhavo vſajena;
podagra, -ae, putigrom, prity, inu
ſylna bolezhina v'nogah;
turbo, -nis, velik,
ſyln véter, vihár;
vehemens, ſyln;
violentus, -a, -um, violens, ſyln
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tumf m, vortex, -cis, vertulka,
tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda;
prim. tumpf
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ura ž, F
29,
astrologiarius, kateri
vro navia, inu gliha;
clepsydra, clepsammidion, péṡzhena
vra, ali vodena;
fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri
uri ali zhaſſu;
hora, -ae, ura;
hora mortis, ſmertna
ura;
horologium, ſonzhna
ura, ſicer ſléherna
ura ſe imenuje
horologium; in horas, od
ure do
ure;
quota est hora, kuliku je na
uri, obkuliku je
ura;
sciathericon orologium, tá ſonzhna
ura, katera s'ſenzo
ure kaṡhe;
tempestas mala, hudu vremè, huda
ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
veter m, F
39,
aquilo, ſeiver, pulnozhni
veiter, burja;
auster, júg, dulanî
veiter, od puldne;
caecias, en
véter, kateri oblake naſe vleizhe;
etesiae, vétri v'paſjih dnèvih;
favonius, veter od ſonzhniga ṡahoda;
notus, -ti, júg, deṡhnevi
véter;
ornithiae, od polnozhý
vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vetrc m, F
2,
aura, veiterz, luftik;
ventulus, -li, véterz, maihin véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vihar m, F
10,
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred
viharji obarovati, vſtavlati;
irrumpens ventus, en nagel
vihár, inu piṡh;
naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih
viharjou, inu fortune na murju;
nimbus, -bi, en naliu,
vihár;
procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme;
procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam,
s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti;
procellosus, -a, -um, polhin
viharjou inu hudiga vremena;
tempestas, -tis, vremè,
vihár, zhaṡ, ali zait;
turbo, -nis, velik ſyln véter,
vihár;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha,
vihár, ali velik véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vreme1 s, F
30,
aeris inclementia, hudu
vremè, nesdravu
vremè;
aprilis tempus, s'méſhanu
vremè;
coctura, gorka roſſa, gorku
vremè;
fulgurare, bliṡkati, hudu
vremè biti;
nubilar, ena utta ſturjena ṡa
vremè;
seminatura, vremè ṡa ſjanîe;
tempestas mala, hudu
vremè, huda ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavržen del., F
11,
abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán;
antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare
ẛaverẛhene rizhy, zunîe;
charta rejicula, ẛaverṡheni papyr;
contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan,
ṡaverṡhen;
excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten,
ṡaverṡhen;
exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen;
expositus, -a, -um, vun poſtavlen,
ṡaverṡhen;
improbabilis, neṡviṡhan,
ṡaverṡhen;
improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin,
ṡaverṡhen;
oves rejiculae, ṡavirṡhki,
ṡaverṡhene ovzè;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali
ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zloban (z'loban) prid., F
13,
atrox, grosovit,
ſlobán, ſylnu hud;
efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd;
furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor;
furens, ṡlobán, tagoten, norraglou;
furere, divjati,
s'ṡlobán biti;
furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán;
gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf,
ṡlobna voda;
impetús irae, nagel ſerd,
ṡlobán ſerd;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin;
saevus, -a, -um, groṡovitin,
ṡlobán, ſylnu húd;
ṡlobán [str. 265a ];
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha,
ṡlobna voda;
zelosus, -a, -um, ṡlobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zoper prisl., F
49, I.
adversum, ẛupar, pruti;
contravenire, pruti priti,
ṡupar priti, ſturiti
ṡupar;
ex contrario, ẛuper, pruti;
impugnare, ṡupar ſhtritati, ṡupar ſtati;
obluctari, ſe
ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; II.
impugnare, ṡupar ſhtritati,
ṡupar ſtati;
obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe
ṡupar poſtaviti,
ṡupar ſtati;
ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.