ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej bitumen - več ...
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón] STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast] ETIMOLOGIJA: dlaka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fŕr medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje] ETIMOLOGIJA: kajtati
kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: kapa - več ...
kapúca kapúce samostalnik ženskega spola [kapúca] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kapuze iz it. cappuccio, iz cappa ‛plašč (s kapuco), kuta’ - več ...
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klóža klóže samostalnik ženskega spola [klóža] ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati] FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: koder
kolobárnica kolobárnice samostalnik ženskega spola [kolobárnica] STALNE ZVEZE: pegasta kolobarnica, zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: kolobar
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
mákija mákije samostalnik ženskega spola [mákija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. macchia, prvotno ‛lisa, madež’ < lat. macula, ker skupina grmov v pusti, kamniti okolici izgleda kot lisa - več ...
monsúm monsúma samostalnik moškega spola [monsúm] ETIMOLOGIJA: k monsun
monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski] STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: monsun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca] ETIMOLOGIJA: opraševati
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski] STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč] ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej pršeti - več ...
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: smrkati
sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje] ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu visokogorje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti] ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
strúžiti strúžim nedovršni glagol [strúžiti] ETIMOLOGIJA: = cslov. stružiti, rus. stružítь < pslov. *stružiti iz *strugъ ‛strgalo’ iz ide. korena *streu̯g- ‛drgniti, gladiti, narediti hitro potezo’ - več ...
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol] STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán] ETIMOLOGIJA: veter + bran
vetrocvétka vetrocvétke samostalnik ženskega spola [vẹtrocvétka] ETIMOLOGIJA: veter + cvetka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm] ETIMOLOGIJA: veter + lom
vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva] ETIMOLOGIJA: veter + loviti
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka] ETIMOLOGIJA: veter

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] ETIMOLOGIJA: veter
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti] FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən] STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola [žuškocvétka] ETIMOLOGIJA: žužek + cvetka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 43