véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik] 1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik ETIMOLOGIJA: ↑vezati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.