vihárnik -a m (ȃ)
1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem: posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik
// ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave: fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik
2. predstavnik viharništva: pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov
♦ zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae
1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem: posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik
// ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave: fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik
2. predstavnik viharništva: pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov
♦ zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
vihárnik -a m, člov. (ȃ) slovstv. nazori ~ov |predromantikov|; živ. gnezdenje ~ov |ptičev|; neživ. macesen ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
vihárnik -a m
zool. srednje velika morska ptica, ki se ob gnezdenju in iskanju hrane zadržuje v skupini
SINONIMI:
zool. viharnica
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024
Viharnik [vihȃrnik] samostalnik moškega spola
bog vetra, Ajol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
vihárnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.