onīkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tȋkati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ūkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vẹ́kati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vȋ vẹ̑, rod. vȁs zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vȋk – glej vīkati2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkanje1 -a s (ī)
glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje
♦ jezikosl. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vikanje ► ˈviːkan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vikanje pri nagovoru dveh oseb

Ali se za nagovor dveh oseb v pismu/e-pošti, ki bi ju, če bi ju nagovarjali posamično, vikali, uporablja množina (npr. pozdravljeni) ali dvojina (npr. pozdravljena)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati1 -am nedov. (ī)
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj jo vika ali tika; vse starejše ljudi vika
● pog. to je vino, da bi ga vikal zelo dobro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati2 -am tudi víčem nedov. (ī)
1. oglašati se z visokim glasom: kragulj vika / pujski so vikali cvilili
2. ekspr. vzklikati: tekala je okrog in prisrčno vikala
3. star. kričati, vpiti2: prestrašeno je vikal / kaj pa je, so vikali vsi križem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; víkanje (í; ȋ) koga ~ starejše ljudi
víkati se -am se (í; ȋ) z/s kom ~ ~ z neznanci; Onadva se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati2 -am tudi víkati -čem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -èč -éča, -áje; víkanje (í; ȋ; í; ȋ) Kragulj ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati1 -am nedov.
koga uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola
SINONIMI:
pog. praviti vi komu

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

víkati2 -am nedov.
GLEJ SINONIM: vpiti2, vpiti2, vzklikati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

vȋkati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vīkati2 -am in -čem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati 1., -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkati 2., -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vikati [vȋkati vȋkam] nedovršni glagol

vikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vikati nedov., voisare, niega vikati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vikati ► ˈviːkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víkniti – glej vīkati2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

víti2 víjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vpíti vpȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 25