Ahab -a m osebno lastno ime
Ahab:
Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cerkev -kvi/-kve ž cerkev:
hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
feratarski -a prid. izdajalski:
raven njega ta faratarski im. ed. m Iudesh Iskariot ſijdi ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga … faratarskiga rod. ed. m Iskariota ǀ kadar timu faratarskimu daj. ed. m Judeshu Iskariotu je bil napruti shal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga tož. ed. m ži. sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ s'feratarsko or. ed. ž kvnshtio ie bila Nabothu vinograd vſela ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni kakor Faraon; faraterski im. mn. m, kakor Joab → feratar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.-C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.-Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.-C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gora -e ž gora:
njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd:
bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gorìce -íc ž mn. vinograd, gorice: Naſſega bli'znyega goricze KŠ 1754, 61; V dosztih mesztáj gorice lepo ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; vö ſzo ga vrgli zgoricz KŠ 1771, 140; Od goricz delavczov plácse KŠ 1771, 64; i dosztih mesztaj cela bregov gorice zaprávila AI 1875, kaz. br. 8; vovzéta táksi goric zemla, gde AI 1875, br. 1, 5; najimat delavcze vu goricze ſzvoje KŠ 1771, 64; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; i vinſzke goricze od vſzákoga zla obarjes BKM 1789, 348; kaj bi mi Jüncze, ino goricze odávali SIZ 1807, 6; eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; za blagoszlov na pouli i goriczaj Bogá molili KOJ 1845, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grebenica ž, F
4,
germen, -nis, mladiza, odraſlek, veya,
grebeniza, zeip, ṡelenîe;
vitiarium, -rÿ, en vinograd, enu meiſtu, na katerim ſe vinṡke terte ṡkupai ṡaſajajo,
grebenyz jama, ali jama ṡa terte, inu ṡa
grebenize;
vitisator, kateri vinṡke terte ẛady, ali
grebenize poklada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gredeoč delež. gredoč:
Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat, ali eno jagodo poſobat (V, 130) → gredoč2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grimati se -am se nedov. žalostiti se:
shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hribčast prid., F
4,
colina vinea, hribzhaſt vinograd;
collinus, -a, -um, hribzhaſt;
jugosus, hribzhaſt;
tumulosus, -a, -um, hribzhaſt, gomilaſt, kupzhaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kolíčiti, -ȋčim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
končati -am dov. pokončati, uničiti:
sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati nedol. ǀ je hotel vſe Judje konzhat nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha 3. ed. tempel te dushe ǀ Kar vojska nekonzha +3. ed., ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati nedol. ǀ My nej ſmò urshoh vashe shkode, ampak vashi grehi, leti nas perſilio skuſi pravizo boshio, de vam shitu, inu vinu konzhamo 1. mn. ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga konzhaio 3. mn. ǀ sapovej oblakam, inu vus svejt s'deshiam konzhajo 3. mn. ǀ zhe lete nekonzhaio +3. mn. vinograd te dushe ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai vel. 2. ed., ter obeniga ſe neshonai ǀ Bug je konzhal del. ed. m krajla Amalecha ǀ vojska ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala del. ed. ž ǀ ſe je tudi bala, de bi leteh oſſem nekonzhala +del. ed. ž ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli, inu Konzhali del. mn. m ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli nekonzhali +del. mn. m ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krona -e ž krona, tj.
1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti:
leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota:
enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krščen -a prid. krščen:
kadar je bil on karshen im. ed. m v' tej vodi Jordan ǀ V'Cerkvi, kir ſi bil kershen im. ed. m ǀ ta novu karsheni im. ed. m dol. zhlovek vſame is kozhje Crucifix ǀ Kej je vaſha pamet, o moj lubi kersheni im. ed. m dol. folk ǀ Leta je bila karshena im. ed. ž ǀ O Karshena im. ed. ž dusha ǀ Oh kershena im. ed. ž dusha ǀ nej na ſveiti karsheniga rod. ed. m zhloveka, de bi neveidil, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ Karshene rod. ed. ž dushe vinograd je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Jeruſalem pomeni to karsheno tož. ed. ž dusho ǀ Navesta pomeni sledno kersheno tož. ed. ž dusho ǀ v' tvojm Svetem Jemenu ſmò Karsheni im. mn. m ǀ te karshene im. mn. ž dushe danas ſe veſſele ǀ Sò Paſtirie teh Kershenih rod. mn. dush ǀ tvoje imè je sapiſſanu v' Bukvah teh karshenih rod. mn. ǀ de bi v' takorshno martro neprishli, v katero ta paklenski ſourashnik perpravit te karshene tož. mn. ž dushe ſe pofliſſa → krstiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kunšt -i ž 1. spretnost, veščina, znanje:
ner vekshi kunsht im. ed. je ſvoj jesik umojſtriti ǀ pokuro perglihaio taiſti kunshti daj. ed. Alchima imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury ǀ sdaj bodem jest mojo kunsht tož. ed. pustil vidit ǀ dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht tož. ed. ǀ ta hisha bi ne bila po kunshti mest. ed. ſydana ǀ s' pametio, inu kunshtio or. ed. je treba sheno na pravi pot perpravit ǀ s'njega kunshtjo or. ed. hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ s'veliko kaunshtio or. ed. yſzheio ǀ s' kunſtio or. ed. ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ bres leteh saſtopnoſt druſih kunshti rod. mn. ſe nemore doſezhi ǀ zhloveku je od nature danu, de sheli vſe kunshti tož. mn. ſe nauzhiti ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi kunshti or. mn., kunsht tož. ed. Bukve drukat 2. zvijača:
ſa volo nje golufne kunshti rod. ed. vſe shivali ſo jo ſaurashile ǀ Saurashnika Boshjga Seſera s'kunshtio or. ed. je bila premagala ǀ s'feratarsko kvnshtio or. ed. ie bila Nabothu vinograd vſela ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti tož. mn. njega h' shpotu ſturili ← srvnem. kunst ‛znanje, spretnost, zvijača’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
líka 1., f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.-C.; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lisičica -e ž lisička:
gdu ſo lete liſizhize im. mn., katere vinograd konzhaio (II, 424)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek:
bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Nabot -a m osebno lastno ime
Nabot:
s'feratarsko kvnshtio ie bila Nabothu daj. ed. vinograd vſela ǀ ie bil vſel eno nyvo timu kmetu Nabothv daj. ed. ǀ krajl Acab, inu krajliza Iezabel ſo bily Nabotha tož. ed. vbyli ǀ Acab ſapovej Nebatha tož. ed. vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi Nabót, Jezreelec, ki je imel vinograd poleg palače kralja Ahaba (SP 1 Kr 21,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
najemati nedov. najemati:
Tu Nebesku Krajleſtuu je enaku enimu hishnimu Ozhetu, kateri je v' jutru sguda vunkaj shal, delauce najemati namen. v' ſvoj vinograd (V, 137)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. mit Pfählen (Stecken) versehen, um daran zu befestigen, pfählen, bestecken; n. trte, fižol, grah; nakoljen vinograd, ein fertig gepfählter Weingarten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nakoliti dov., impedare vineam, vinograd
nakoliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nakoljen del., F
2,
characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu
nakoilen vinograd;
impedata vinea, en
nakolen vinograd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nakòp,* -kǫ́pa, m. die aufgeworfene Erde, der Aufwurf, Cig.; — die Schanze, Vrt.; — nákop, der Grund und Boden am Nordrand eines Weingartens, von welchem Erde auf die Reben abgegraben wird: svoj n. imeti, iz zemlje drugega posestnika nakop jemati za svoj vinograd, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nehvaležen -žna prid. nehvaležen:
ta je bil nehvaleshen im. ed. m kakor Abſolon ǀ bom nehualeshen im. ed. m vmerl, dokler ſe nemorem sahvalit ǀ Gdu je mej vamy de ſe boij Bogu nehvaleſhen im. ed. m vmrejti ǀ bo tebe sfaril, inu kregal de ſi bil niemu taku neghualeshen im. ed. m ǀ taushenkrat ne valeshen im. ed. m bil ſvojm ſtarishim ǀ on je ta nehvaleshni im. ed. m dol., on je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi im. ed. m dol. ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil ǀ Ah ti hudobni, greshni, inu nehualeſhni im. ed. m dol. folk ǀ ta groba, inu nehualeshna im. ed. ž odgovorij ǀ velika, inu nehvaleshna im. ed. ž kryviza je leta ǀ Ah nehualeshnu im. ed. s meſtu, kir sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga rod. ed. m Abſalona ǀ na dauri tiga ſilnu nehvaleshniga rod. ed. m zhloveka, tarkash ǀ ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne rod. ed. ž shene je is sharga vun shal ǀ G. Bug bo djal taiſto posledno minuto tei nehvaleshni daj. ed. ž dushi ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni tož. ed. m dol. vinograd poslat ǀ zhes ta nehvaleshni tož. ed. m dol. vinograd ǀ eno taku nehvaleshno tož. ed. ž, inu nerodovito dusho bom vergel v' ta vezhni paklenski ogin ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai mojo nehualeshno tož. ed. ž sheno ǀ nebote taku nehvaleshni im. mn. m, temuzh ſturite tu kar naſs vuzhi S: Baſilius ǀ My bi bily nehualeshni im. mn. m, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali ǀ vy pak nehvaleſhni im. mn. m ſte ſe hudizhu podali ǀ Ah nehvaleshne im. mn. ž nashe ozhy ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih rod. mn. delauzu ǀ skuſi mozh boshio, ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih rod. mn. ǀ perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem daj. mn. Judom ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti te sanikarne, inu nehualeshne tož. mn. m karshenike primer.> ſo nehualeshnishi im. mn. m kakor Turki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
neobrezan prid., F
2,
imputatus, -a, -um, ut vinea imputata, neobréṡan vinograd;
rudis, -dis, ena
neobreṡana ſhiba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
njegov -a zaim. njegov:
kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nǫ́grad, m.,
nam. vinograd.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obdelati -am dov. obdelati:
de bi shli v' vinograd Svete katholish karshanske Zerkvi obdellat namen. terto te dushe ǀ ta kateri neobdella +del. ed. m vinograd ſvoje dushe ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash 2. ed., oKopplesh, inu poreshesh ǀ Shiher kmety nyve, inu vinograde, inu vinograde obdelaio 3. mn. ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali, inu nyve obdelali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obrezan del., F
8,
characata vinea, en ograjen,
obréẛan, inu nakoilen vinograd;
desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan,
obréṡan;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát
obréṡan;
lapis incisus, obréṡani, ali réṡani kamen;
pastinatus, -a, -um, okopán,
obreiṡan;
pecunia accisa, vel arrosa, obréṡan danar;
recutitus, obreiṡan kakòr en Jud;
verpus, kateri je
obreiṡan kakòr en Jud
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ograjen del., F
3,
characata vinea, en
ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd;
leporarium, -rÿ, en
ograjen vert ṡa ṡaize;
septus, -a, -um, ṡagrajen,
ograjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okóliti, -kǫ́lim, vb. pf. bepfählen, bestecken, Cig.; o. vinograd, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okorenẹ́ti, -ím, vb. pf. Wurzel fassen, C.; pustil si vinograd okoreneti, Trub. (Psal.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.-Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ostríti, -ím, vb. impf. schärfen; o. nože; o. podkove, Levst. (Podk.); — spitzen: o. kolje za vinograd, C., jvzhŠt.; — o. se, spitzig werden: trn se iz mladega ostri, = was eine Nessel werden will, brennt bald, Cig.; — o. um, den Verstand schärfen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
otŕgati, -tȓgam, vb. pf. bepflücken; — o. vinograd, ablesen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
plẹ́hast 2., adj. 1) kahle Stellen habend: vinograd je plehast, C.; — 2) mit Flecken (von Sommersprossen oder Blattern) behaftet, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
plẹ́ti, plẹ́vem, (tudi: plẹ́jem), vb. impf. 1) jäten, ausjäten; kokolj iz žita p., Cig.; durchjäten, bejäten; žito p.; p. vinograd, vrt, setvo, Habd.; — 2) p. jo, laufen, eilen, Bes.; — to sta jo plela! UčT.; — 3) ausplündern, ausziehen: otroci ga plejejo, žena ga pleje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
podmúliti, -im, vb. pf. 1) unten abstreifen: listje p., C.; — unterjäten: vinograd p., Dol.-Z.; — 2) p. se, finster zu Boden zu schauen anfangen, Dol.-Mik.; podmuljen, tückisch, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pofajhtan prid. navlažen:
Karshene dushe vinograd je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi, ter je pofaihtan im. ed. m s' Svetemi Sacramenti, inu s' Sveto Reshno kryvio Tvorjeno iz izposojenke iz nem. feuchten ‛vlažiti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
poslati pošljem dov. poslati:
vſak dan mu imaio try shpishe poſlati nedol. ǀ polek de ima ſtu tyh ner lepshyh Dekelz poslati nedol. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat nedol. ǀ sklenejo de hozheio te ſtarishi poſlat nedol. njega proſit de bi ym hotel na pomozh priti ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati nedol. ǀ jeſt poshlem 1. ed. mojga Angela ǀ vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh 2. ed. ǀ ſakaj niemu neposhlesh +2. ed. mezh, shibo, inu eno ſmertno glavo ǀ Enkrat poshle 3. ed. shabe zhes Trazio ǀ vſe tu kar vſhivate, Bug vam poſhle 3. ed. ǀ Zhe neposhle +3. ed. gorezhe kazhe ǀ Sakaj neposhlete +2. mn. Archangela Raphaela ǀ ſvoje otroke poshleio 3. mn. v'shulo ǀ poshlejo 3. mn. klizat ſpovednika ǀ O Gospud poshli vel. 2. ed. zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge ǀ poſhli vel. 2. ed. vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal del. ed. m ſvojga Preroka Natana ǀ G: Bug je bil poſlal del. ed. m kobilize ǀ kadar bode tebi bolesne poſslal del. ed. m ǀ mu je bil poſſlal del. ed. m veliku slata ǀ Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt poslau del. ed. m zhes deshelo te oblube ǀ kakor Mana katero G: Bug je Israeliterjom poshlal del. ed. m ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal +del. ed. m ǀ ga je bila poſlala del. ed. ž Paulinu shkoffu shenkat ǀ Sveta TROYZA je bila poslala del. ed. ž Angela Gabriela osnanit ǀ Mashniki ſo bily poslali del. mn. m Levite k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ mene ſo poslale del. mn. ž te dushe is Viz ǀ de bi Nebeſſa ſe odperle inu Odrèshenika tiga ſvèta na ſemli poſſlale del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.-Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice (Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pozobati -bljem dov. pozobati:
gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat, ali eno jagodo poſobat nedol. (V, 130) ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu, ter Ptize tajſto posobleio 3. mn. (II, 239) ǀ kateru te ptize vashiga greshniga djainia posobleio 3. mn. (II, 239)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prášiti 2., -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prekóliti, -kǫ́lim, vb. pf. 1) durch einen Raum hin eine Reihe von Stecken o. Pfählen führen, auspfählen, Cig.; — 2) von neuem (anders) pfählen: vinograd p.; (prekolíti) jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prekópati 1., -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.-Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.-Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sẹ́va, f. 1) das Säen, C.; ajdova s., Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) besäetes Feld, die Saat: kjer je bil vinograd, je zdaj sama seva, jvzhŠt.; po sevi pasti, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
štrajfinga -e ž kazen:
shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej:
Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
trstje2 s, F
2,
vinea calvata, vinograd, kateri ima malu
terſtja;
vinetum, -ti, terſtje, kir vinṡke terte raſteo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
utrgati -am dov. 1. utrgati:
de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti:
ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se:
en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se:
ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se:
od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se:
ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vȋnək 2., -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek (t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vinǫ́grad, m. der Weingarten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vìnograd -a m vinograd: Vinograd KMS 1780, A3b; vinograda delavczi ſzluge bijjejo KŠ 1771, 67; dáo ſzi nám vino vu vinogradi KŠ 1771, 853; pren. vu Goſzpodnovom vinogradi gyedrni delavecz BKM 1789, 3; Molba za obarvanye dühovnoga vinograda TA 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vinograd m, F
20,
colina vinea, hribzhaſt
vinograd;
impedare vineam, vinograd nakoliti;
pampinatio, pleitva, ali pleitou
v'vinogradi;
pampinatrix, pliviza
v'vinogradi;
repetere pampinationem, v'drugu pleiti
v'vinogradih;
vinea, -ae, en
vinograd;
vineae florentes, zviteozhi
vinogradi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vinograd -a m vinograd:
Karshene dushe vinograd im. ed. je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Ah nehualeshni vinogrod im. ed. ǀ Na hribah je vinograt im. ed. ǀ de bi njemu dali ſad od vinograda rod. ed. ǀ s' venograda rod. ed. vashe dushe ſte ga vun vergli ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda rod. ed. Engadi ǀ ſim ſturil mojmu vinogradu daj. ed. vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ kadar sgubish en vinograd tož. ed., eno nijvo ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod tož. ed. ǀ katerim je bil dall ſvoj vinograt tož. ed. na zhensh ǀ je dellauze klizal v'venograd tož. ed. ǀ v' vinogradi mest. ed. je terta ǀ Ti smanka kjekaj v' hishi, v' venogradi mest. ed. ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto v' tvojm vinogrodi mest. ed. ǀ na nyvi, inu v' venegradi mest. ed. della, ſtrada, inu ſe potj ǀ nej hotel po vinogdru mest. ed. pojti, temuzh po gosdu ǀ vinogradi im. mn. ſo polni slatkiga grosdia ǀ nyve trauniki, inu venogradi im. mn. ſe bodo selenili ǀ aku bomo tudi mij takorshni nehvaleshni vinogrodi im. mn. bomo tudi v' tej vishi shtrajfani ǀ kateri veliku vinogradou rod. mn. imà, vina mu nepremanka ǀ kadar bi vam vashe groſdje pokradili s'vinogradu rod. mn. ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde tož. mn. pobye ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde tož. mn. obdelash ǀ aku tozha tebi venegrade tož. mn. bobije ǀ kar od ſnopia na nyvi oſtane, inu grosdia v' vinogradah mest. mn. ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh mest. mn. → vino
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vinograd sam. m ♦ P: 22 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vinogred gl. vinograd ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vréh tudi vréjh tudi vr̀h tudi vríh -a m 1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78 2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zagrọ̑bati, -am, vb. pf. absenken (vergruben): z. vinograd, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. durch Pfähle verschließen, zupfählen, Cig.; — vinograd z., den Weingarten vollständig pfählen, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zalízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken heil machen, verlecken: pes si bo rano zalizal, tudi: pes se bo zalizal, BlKr.-M.; — glatt lecken; zalizan, glatt: zalizan polž, LjZv.; — zalizan denar, eine abgewetzte Münze, C., Z.; zalizan vinograd, ein unbehauen gelassener Weingarten, Vrtov. (Vin.); — 2) durch Lecken, Naschen verthun, vernaschen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras-Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zamladíti, -ím, vb. pf. verjüngen, Z.; vinograd z., Z.; z. se, sich verjüngen, Z.; — z. se, sich vernarben, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zasadìti -ím dov. zasaditi: ſzvoji rouk zſzáda ſzi vinograd zaſzadi KŠ 1771, 817; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; pren. korén prouti Jezikom zaszaditi KOJ 1833, XI; náklonoſzti vmoje ſzrczé zaſzadim KŠ 1754, 239; Da krotkoſzt vu náſz zaſzadis KM 1783, 48; nevolo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51 zasàjeni tudi zasádjeni -a -o zasajen: szo vete hájt zaszajeni tokajszki vrhovje z-trszom KOJ 1848, 48; pren. je 'ze mati czérkev med vſzejmi lidmi zaſzajena KŠ 1771, 824; i grejh po naſſi roditeli vnáſz zaſzajeni KŠ 1754, 191; Ki szo zaszadjeni v Goszpodna Hi'zi TA 1848, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zasaditi dov. zasaditi:
Se tudi pergliha enimu, katiri je ſaſadil del. ed. m en Vinograd (V, 282) ǀ Oh nemarna dusha! Jeſt ſim tebe saſſadil del. ed. m, inu ſtuaril (V, 145)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zasajati nedov., F
5,
inoculare, mladize
ṡaſajati, mladize notar polagati, pogrubati;
inoculator, kateri mladize
ṡaſaja, ali polaga;
novellare, eno vinṡko terto s'nou
ṡaſajati;
plantare, ṡaſaditi, poſaditi,
ṡaſajati, poſajati;
vitiarium, -rÿ, en vinograd, enu meiſtu, na katerim
ſe vinṡke terte ṡkupai
ṡaſajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zasajen -a prid. zasajen, posajen:
Karshene dushe vinograd je saſſaien im. ed. m v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ En takorshen dober drev je vaſh Syn Gothard … saſſajenu im. ed. s ſraven tiga frishniga ſtudenza gnade Boshje ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga rod. ed. s ǀ Perglihaio Mario Divizo Enimu zetronskimu drevu, saſajenimu daj. ed. s na tem viſokem hribu Libanus ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani saſſajeni im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.