Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).

Vljudno prosim za odgovor, ali se rektorjev dan piše z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:

• Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
• Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
• Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih

Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno bi prosila za malo pomoči, in sicer če naštevamo s črkami A Zavarovanje B Varčevanje C Skladi ali so za črkami A, B, C pike?

A. Zavarovanje

B. Varčevanje

C. Skladi

Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za pomen in izvor priimka Barlič.

Glede na moje raziskovanje sklepam, da pomeni šaljivec, nakladač, sosed ali mejaš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za etimološko razlago priimka Jeromel.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Na spletnih straneh ZRC SAZU sem opazil vaša pojasnila glede izvora priimkov. Vljudno bi prosil za informacijo glede izvora priimka Širovnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:

alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.

Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.

V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.

Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.

Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.

To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.

Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

• schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
• blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Vljudno prosim za razlago sledeče povedi:

Vinjeta je namenjena za avtodome in osebna vozila z višino do 1,3 m nad prvo osjo.

Ali se v povedi razume, da je vinjeta namenjena za vse avtodome, ali pa samo za tiste z višino do 1,3 m nad prvo osjo?

V zadnjem času se je razmahnila uporaba električnih skirojev, v zvezi s tem pa se mi je porodilo vprašanje, kako ustrezno poimenovati osebo, ki vozi skiro. V obstoječih slovarjih namreč nisem našla ustreznega poimenovanja, zato vas vljudno prosim za pomoč. Morda skiroist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za nasvet, kako se pravopisno pravilno sklanja Boko Haram: Boko Harama ali Boka Harama?

Glede na pravopisno pravilo 867 bi sklepala, da bi se morali sklanjati obe sestavini moškega spola, torej Boka Harama (domnevam, da je -o »ustrezen končaj«, čeprav ni soglasniški). Ampak raba govori odločno v prid nesklonjivosti prve sestavine (60 zadetkov za Boko Harama in 4 zadetki za Boka Harama).

Tina Verovnik v Pravni praksi (članek Lepe pozdrave iz Burkine Faso ali iz Burkina Fasa?, letnik 2009, številka 44,stran 31) govori o naslednjih štirih skupinah:

• imena so sestavljena iz ujemalnih besed, npr. Novo mesto, Novega mesta; Sierra Nevada, Sierre Nevade;
• del imena je neujemalna sestavina in se zato ne sklanja, npr. Šmarje pri Jelšah, Šmarja pri Jelšah; Cortina d'Ampezzo, Cortine d'Ampezzo;
• kadar pri tujih imenih nimamo občutka o samostojnosti njihovih prvin, sklanjamo le drugo prvino, npr. Adis Abeba, Adis Abebe;
• nekatera tuja imena sklanjamo bodisi po 1. ali 3. točki (glede na to, ali imamo občutek za samostojnost prvin ali ne), npr. Rio de Janeiro, Ria de Janeira ali Rio de Janeira.

Domnevam, da gre v primeru Boko Harama za 3. skupino, zato v rabi prevladuje zapis, pri katerem se sklanja le druga prvina. Je moje sklepanje pravilno?

vljudno vas prosim za pomoč, in sicer, kako se zapiše A2 mleko? Zanima me, ali se piše z vezajem ali brez. Je to morda po istem principu kot C-vitamin ali vitamin C, torej mleko A2 ali A2-mleko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

V družbi pripravljamo letna in računovodska poročila za delniško družbi Kostak, ravno tako pa smo dolžni pripraviti konsolidirane izkaze poslovanja za poslovno skupino Kostak, v katero imamo vključenih kar nekaj podjetij. Zanima me, kako je pravilni zapis "Skupina Kostak" ali "skupina Kostak", saj opažam, da družbe zapisujejo to besedno zvezo različno. Tako Krka, Petrol in še nekatere druge skupine, pišejo to besedo z malo začetnico, medtem ko pri Pošti Slovenije, Gorenju in še kje, zapisujejo besedo skupina z veliko začetnico. Vljudno prosim za obrazložitev in mnenje. Če ste o tem že pisali, se opravičujem, ker tega primera nisem zasledila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Na vas se obračam s posebno prošnjo. Sem mamica osnovnošolca, ki obiskuje 5.razred. Pri določitvi vrste pridevnika ne najdem odgovora in sem v dilemi, kako razvrstiti pridevnik "nadstropna postelja". Gre za vrstni ali lastnostni pridevnik? Nagibam se k vrstnem pridevniku, pa vendarle prosim za vaše strokovno mnenje da sina in sebe ne zavedem. Vljudno vas prosim za obrazložitev kako ga določiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.

Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...

Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.

Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...

ALI

Spoštovani gospod X,prijavljam se ...

ALI

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...

Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:

svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

• V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

• Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.

Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.

Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.

Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.

Vljudno vas prosim za odgovor na spodnje vprašanje, s katerim se ukvarjam že dlje časa in kjer me odgovori lektorjev iz prakse, da je pač raba velike začetnice v porastu (torej Slovenska Istra namesto slovenska Istra), ne prepričajo, ker si tako lahko odgovorim tudi sama.

Zato vljudno prosim za strokovno utemeljitev ene ali druge možnosti, na katero se bom lahko oprla pri nadaljnji rabi male/velike začetnice in še zlasti v debati o tej temi.

In sicer gre za vprašanje v zvezi z rabo male/velike začetnice pridevnika slovenski v nenaselbinskem zemljepisnem imenu, ki označuje slovenski del Istrskega polotoka, to je slovenska/Slovenska Istra.

Menim, da prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega imena, temveč ga zgolj (še) natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijska Koroška.

Proti rabi velike začetnice govori tudi dejstvo, da ne rabimo velike začetnice, ko govorimo o hrvaškem delu Istre, torej zgolj Istra oz. hrvaška Istra ali hrvaški del Istre, ne pa Hrvaška Istra.

Zavedam se, da je pogostost rabe male/velike začetnice v prid slednji, kar si razlagam z močjo prestižnosti, ki jo pač ima velika začetnica ...

Kako se torej odločiti? Je v tem primeru raba lahko utemeljitev za veliko začetnico?

V. T.

Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, ali se v primerih, ko v dopisu nekoga naslovimo, nadaljevanje začne pisati z veliko ali malo začetnico - ali je torej pravilen prvi ali drugi spodaj navedeni primer.

1. primer:

Pozdravljeni,Oglašam se vam, ker....

ali

2. primer:

Pozdravljeni, oglašam se vam, ker...

Vljudno prosim za prevod – pomen besede sovjet.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno Vas naprošam, če mi lahko pošljete razlago besede ne glede, saj razlage na internetu ne najdem, potrebujem pa jo za šolo.

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!

Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«

V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

• Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
• Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
• Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
• Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

Zanima me naslednje:

• ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
• ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
• ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno vas prosim za odgovor, kako se pravilno sklanja kratica MSP (mala in srednja podjetja). Ali drži, da je edino pravopisno ustrezno sklanjanje glasovno (z MSP-ji), ker naj bi pravopis možnost sklanjanja z neglasovnimi končnicami določal le za kratice z jedrnim ženskim samoglasnikom, ne pa tudi za kratice, ki imajo za jedro samostalnik srednjega spola?

V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:

Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …

V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.

Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:

• "[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
• In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."

Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):

§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni

• V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.

Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?

Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …

Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?

Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!

Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?

• poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
• Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
• groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
• groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
• Sram jo je pred starši

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:

Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa

V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."

Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.

Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?

[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.