alelúja -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo;
radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čestítati -am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi;
čestitati za poroko;
dovolite, da vam iskreno čestitam;
pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju
● ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
godóvnik -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gratulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti // pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vóskati -am nedov. (ọ̑) redko voščiti, mazati: voskati nit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vóščenje -a s (ọ́) glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vóščenje tudi voščênje -a s (ọ́; é) glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
voščeváti -újem nedov. (á ȗ) redko voščiti, želeti: voščevati za god;
voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) - 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pismeno, ustno voščiti
// izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim - 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosekvóščen -a -o tudi voščèn -êna -o: voščena površina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar. - 1. želeti, voščiti: vzdajati komu srečo
- 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzdáti vzdám dov., 2. mn. vzdáste in vzdáte; vzdál (á) zastar. zaželeti, voščiti: vzdati komu srečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.