Tiskanje

apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brezdȃnji, adj. grundlos, bodenlos, C., nk.; brezdanje brezno, Zv.; brezdanja voda, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brẹ́zovka, f. 1) die Birkenruthe; — 2) = brezova voda, C.; — 3) eine Art Goldkäfer, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brōmnat, adj. Brom-: bromnata voda, das Bromwasser, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brōmnica, f. = bromnata voda, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

búriti 2., -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cẹstovòd, -vǫ́da, m. der Viaduct, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.-C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

derèč, -ę́ča, adj. = deroč, reißend; dereča voda; — dereča žival, Jan., M.; dereč volk, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

deròč, -ǫ́ča, adj. (part.) reißend, deroča voda, žival, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dimovòd, -vǫ́da, m. das Rauchregister, der Rauchzug, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dovòd, -vǫ́da, m. die Zuleitung, Cig. (T.); d. vode, die Wasserzuleitung, Levst. (Pril.); sapni d., die Windlade (im Bergbau), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.-C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.-C., Krelj-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

galȗnat, adj. Alaun-: galunati skriljnik, der Alaunschiefer, Cig. (T.); galunata voda, Alaunwasser, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glǫ́bati,* -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.-C., Lašče-Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.-C.; — nagen, BlKr.; —*grübeln, klügeln, Cig., Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grédica, f. dem. greda; 1) das Bälkchen, Cig., C.; — der Sprießel (des Vogelhauses, der Leiter), C.; — 2) das Gartenbeetchen; gredíca, Valj. (Rad); — gredíce, Salzgärten, Erj. (Min.); gredice, široke jame, v katere se morska voda napeljuje, Vrt.; — 3) gredíca, die Stufe: kamenita g., C.; — pl. gredice, die Treppe, Cig., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grōg, m. gorka voda z rumom, der Grog.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.-C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.-C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.-Cig., Jan., ogr.-C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče-Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.-M.; nepristojno se h., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hlę́mpati, hlę̑mpam, -pljem, vb. impf. hlempa, -plje se mi, es stößt mir auf, C., Notr.-Erj. (Torb.); — schlampern, (hlèmpati), Štrek.; schwappen: voda, hrana v želodcu hlempa (hlempȃ?), Z.; — prim. hlepati, hlimpati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izmȋvək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izpróvod, -vǫ́da, m. = izprevod, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation (math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jaríti 2., -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́dkovica, f. = jedka voda, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern (min.), h. t.-Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ̑z 1., jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kaláti 2., -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.-Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre (trans.) niederlassen, (intr.) sinken, abnehmen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

káłən, -łna, adj. trübe; kalna voda; kalno oko.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kísełnica, f. = kisla voda, Guts., V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kíslica, f. = kiselica: 1) saures Getränk: saurer Wein, Cig., jvzhŠt.; (voda) kislica, der Säuerling, Cig. (T.); — 2) der Sauerampfer (rumex acetosa).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme-Erj. (Torb.); — (prim. kosklada = "truga", Nov.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kremę̑nčev, adj. Kiesel-: kremenčeva voda, das Kieselwasser, Jes.; kremenčeva kislina, die Kieselsäure, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.-M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȋ, gen. krvȋ, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.-C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kristālov, adj. krystallen, Cig., Jan.; kristalova voda, das Krystallwasser, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda krklja, kadar vre, Z., Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.-C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kròp 1., krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropȋłna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kuc 2., m. die Welle, Rez.-C.; voda dela kuce, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹkovȋt, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, Cig.; rumpeln, BlKr.; schlagen, stoßen, C.; — plätschern, mit Geräusch strömen, C.; voda v jarkih lopota, Z.; — plappern, schwatzen, Danj.-M., C.; kauderwelsch sprechen, SlGor.; — schlappen: pes juho lopoče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mę́dən 4., -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. Blasen bilden; (vroča) voda se kadi in mehuri, SlN., Bes.; — sich sacken: ohlapna obleka se mehuri, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.-M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.-Cig., Soška dol.-Erj. (Torb.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

muhomǫ́rən, -rna, adj. fliegentödtend: muhomorna voda, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nadkolę́sən, -sna, adj. oberschlächtig, Jan.; nadkolesna voda, oberschlächtiges Wasser, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nanòs, -nósa, m. kar nanese voda, das Angeschwemmte, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: nános, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

naplàv, -pláva, m. kar naplavi voda, das Angeschwemmte, angeschwemmtes Land, das Alluvium, Cig., Jan., Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

narásti, -rástem, (-rásem), vb. pf. sich durch Wuchs vermehren o. vergrößern, anwachsen; — voda je narasla, das Wasser ist gestiegen; testo je naraslo, der Teig ist aufgegangen; — sich vermehren; dolgovi so narasli, kapital je narasel; tudi: n. se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

naráščati, -am, vb. impf. ad narasti; durch Wuchs zunehmen; voda narašča, das Wasser steigt; dolgovi naraščajo, die Schulden vermehren sich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten (n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; (rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

natẹ́kati,* -tẹ̑kam, vb. impf. ad nateči; allmählich zu einer gewissen Menge anfließen: voda nateka; — n. se, anlaufen, anfließen, Cig.; ribnik se nateka, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.-Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.-Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction (phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèr, conj. = nego, sondern: ne kruh, ner voda, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oblíti, -líjem, vb. pf. 1) ringsum begießen, umgießen; — 2) übergießen, begießen; platno o. pri beljenju, C.; solze so ga oblile, Thränen überströmten ihn; voda je vse oblila, das Wasser hat alles bedeckt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obrísati 1., -brȋšem, vb. pf. 1) abwischen, durch Wischen abtrocknen oder reinigen: o. kupice, roke; o. se, sich durch Wischen abtrocknen o. reinigen; — 2) o. se, sich schnell klären, C.; vino se obriše (ako se po natakanju hitro pene izgube), Dol., jvzhŠt.; tudi voda se obriše, C.; — 3) betrügen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ǫ́cət 1., -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odtẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad odteči; weg-, dahinlaufen, Cig.; — weg-, abfließen; voda odteka, das Wasser verliert sich nach und nach; = o. se, abfließen: voda se nima kam o., das Wasser hat keinen Abfluss, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odtòk, -tǫ́ka, m. der Abfluss, Mur., Cig., Jan.; voda nima odtoka, Cig.; — die Ebbe: pritok in o., Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odvòd, -vǫ́da, m. 1) die Wegführung, DZ.; — die Ableitung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) strelni o., = strelovod, der Blitzableiter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ogláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, abglätten, Cig., Jan., M.; voda kamenje ogladi, Cig.; — o. koga, einen behobeln (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ohlȃja, f. die Kühlung, Jan.; voda za ohlajo, das Kühlwasser, DZ.; — die Erfrischung, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durchmahlen, Cig.; — 2) abspülen: voda je breg omlela, Cig.; — o. se, abrieseln (o pesku), Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.-C.; — 6) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otrǫ́čji, adj. Kindes-, Kinder-; otročji otroci, Kindeskinder, Dalm.; otročja igrača, otročja leta; otročja pamet; otročji denar, das Pupillargeld, M.; otročja postelja, das Kindbett (po nem.); otročja voda, das Fruchtwasser, V.-Cig.; — kinderhaft, Cig., Jan.; po otročje, nach Art der Kinder; — kindisch; otročji biti, kindisch sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

parovòd, -vǫ́da, m. der Dampfcanal, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pelínovina, f. voda, v katero se je pelin ožel, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.-C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.-Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče-Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pléhək, -hka (plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plȋhati, -am, vb. impf. schwanken (von einer Flüssigkeit): ženski voda v kablu na glavi pliha, BlKr.; — prim. plajhati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plinovòd, -vǫ́da, m. der Rohrstrang der Gasleitung, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — (pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plȋvkati, -am, vb. impf. wogen, fluten, V.-Cig., Jan., C., Zora; p. na kaj, etwas anspülen, Cig.; schwanken (von Flüssigkeiten), Z., Burg. (Rok.); plumpen, plätschern, Jan.; voda v posodi plivka, Gor.; mit Geräusch heraussprudeln, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.-C.; za uho p. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pljúskniti, pljȗsknem, vb. pf. 1) patschen; — platschend spritzen; voda mu pljuskne v obraz; — plumpen: p. v vodo, Cig.; — 2) p. koga, jemandem einen Backenstreich o. eine Maulschelle versetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plúkniti, plȗknem, vb. pf. = plunkniti, pljuskniti: voda je iz škafa pluknila, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plȗnkati, -am, vb. impf. 1) = pljuskati, plätschern, plumpen, Cig., Jan., C.; voda plunka (= zaganja se v breg), Koborid-Erj. (Torb.); v nepolnem sodu tekočina plunka, Štrek.; — 2) die Harfe, die Laute spielen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plúnkniti, plȗnknem, vb. pf. = pljuskniti, plumpen, platzen, Cig.; p. v mlako, Cig.; überschlampen: voda črez posodo plunkne, Cig.; plätschernd aufschlagen, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.-Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.-Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.-Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen (mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podmíljati, -am, vb. impf. ad podmleti; untermahlen, Cig.; — unterwühlen: voda breg podmilja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. untermahlen, Cig.; — darunter wegspülen, abspülen: voda je breg podmlela, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podtáłən, -łna, adj. unter dem Boden befindlich: podtȃłna voda, das Grundwasser, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podvòd, -vǫ́da, m. 1) die Subsumtion, Cig. (T.); — 2) der Betrug, Mur., V.-Cig., Jan., Danj.-Mik.; — 3) die Kuppelei, Jan. (H.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. unterwühlen: mesto, katero je voda podvrpala, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poniceváti, -ȗjem, vb. impf. einsickern, voda ponicuje, = izgublja se pod zemljo, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ponikáłən, -łna, adj. in den Boden versickernd: ponikȃłna voda, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ponȋkvarica, f. = ponikujoča voda (potok, reka), C., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

popalíti 2., -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnik popalila, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; voda je vse poplavila; — 2) abschwemmen, abspülen: posodo p., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posəhníti, -sáhnem, vb. pf. nacheinander oder allmählich vertrocknen; voda v jezerih bo posehnila, Dalm.; ljubezen, katera nikoli več ne posahne, Trub.; (praes. posẹ́hnem (posejhnem), ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. austrocknen, Z.; voda posekne (verliert sich), Z., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poslanẹ́ti, -ím, vb. pf. einen salzigen Geschmack empfinden lassen: morska voda poslani, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.-Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče-Erj. (Torb.); — abheben (z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen (z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.-Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posvetíti 2., -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potǫ́čən, -čna, adj. 1) Bach-; potǫ̑čni pesek, der Flusssand, Cig. (T.); — potočna voda, das Flusswasser, Cig.; — 2) = opotočen, kugelrund, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

povòd, -vǫ́da, m. 1) = povodec, nk.; pasji p., die Hundskoppel, Cig.; — 2) der Beweggrund, die Veranlassung, (tudi: póvod, -vǫ́da), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; (rus., češ).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

povọ̑dje, n. 1) das Wassergebiet, Cig., Jan., Cig. (T.), DZkr.; — 2) = kar voda nanosi, das Treibholz, das Anschwemmicht, Jan., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — (fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pregrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad pregrebsti, pregreniti; 1) durchgraben, M., C.; — žito p., das Getreide durchschaufeln (um es zu lüften), Cig.; — voda se pregreba, die Fluten theilen sich, Cig.; Pred njo se je pregrebala (vodica), Za njo se je zagrebala, Npes.-Kres; — 2) umscharren, überscharren, Cig.; prst p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prekápati 2., -kȃpam, -pljem, vb. pf. 1) durchtropfen, durchsickern, Cig., Jan.; — 2) tropfend durchlöchern: voda kamen prekaplje, Z., C.; — 3) überträufeln, Jarn.; — destillieren, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; prekapana voda, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prekátən, -tna, adj. Kammer-: prekȃtna voda, das Kammerwasser (phys.), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premẹníti, -ím, vb. pf. 1) eine Änderung vornehmen, ändern, verwandeln; p. se, sich ändern, sich verwandeln; veliko se je premenilo; vsa voda se je v kri premenila; — 2) umtauschen, wechseln; p. obleko; — verwechseln, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premínjati 1., -am, vb. impf. ad premeniti, = premenjati II., Cig., Jan.; voda, ki vedno preminja svojo strugo, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premrȃza, f. 1) die Erkältung, Jan.; — 2) prẹ́mraza je, kadar tekoča voda črez in črez zamrzne, da lehko hodijo črez njo: letos še ni bilo nič premraze, črez Dravo je premraza, črez premrazo hoditi, zapŠt.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; (pren.) čas je vas preplul, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pretǫ̑čnica, f. 1) voda pretočnica, durchziehendes Wasser, Levst. (Cest.); — 2) prẹ́točnica, na plužnem drevesu luknja, v katero se vtika klin, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pretǫ̑ka, f. das Flussbett, Gor.-Cig., Jan., Jes.; — = struga, po kateri teče voda na mlin, Bohinj (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prevòd, -vǫ́da, m. 1) die Begleitung, C.; — die Procession, C.; slovesni p., der Festzug, Cig.; (pogl. izprevod); — 2) die Leitung (phys.), Cig. (T.); p. toplote, die Wärmeleitung, Sen. (Fiz.); — die Übertragung, Jan.; das Indossament (Giro) bei Wechseln, Cig., Jan., DZ.; po prevodu prenosne obligacije, durch Indossament übertragbare Obligationen, DZ.; — 3) die Übersetzung in eine andere Sprache, Jan., nk.; — 4) die Reduction (math.), Cig. (T.); — tudi: prévod, -vǫ́da.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pribobnẹ́ti, -ím, vb. pf. dumpf rauschend herankommen; voda je pribobnela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.-Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.-Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.-Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc-Erj. (Torb.), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pridrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) mit Ungestüm herandringen, anströmen; sovražniki so pridrli v deželo; voda je pridrla s hribov; — 2) p. se, plärrend herbeikommen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prihrúti, -hrújem, vb. pf. tosend herankommen, mit Ungestüm heranstürmen; voda, truma ljudi je prihrula, vojske so prihrule, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pritéči, -téčem, vb. pf. herangelaufen kommen; na pomoč p. komu, jemandem zu Hilfe kommen; — herangeflossen kommen, heranfließen; voda je pritekla po žlebu v kad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pritẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad priteči; hinzulaufen; pritekali so iz bližnjih mest v Jeruzalem, Trub.; p. kam, sich irgendwohin zu retten pflegen, Cig.; — zufließen, zuströmen; voda priteka po žlebu; pot licem priteka, Čb.-Valj. (Rad); — (ubožnicam) zaloga priteka iz blagovernih oporok, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — (praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče-Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

privòd, -vǫ́da, m. die Vorführung, DZ.; konjski p., die Zuführung der Pferde, Levst. (Nauk); — die Zuleitung, Cig. (T.); p. potrebne vode, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

privrẹ́ti 1., -vrèm, vb. pf. siedend, sprudelnd, wallend hervorkommen, hervorströmen; voda je privrela izpod skale; — herbeiströmen (o ljudeh); od vseh strani so ljudje privreli.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

proizvòd, -vǫ́da, m. das Erzeugnis, das Product, C.; — prirodni proizvodi, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

provòd, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Gefolge, Jan. (H.); — der feierliche Aufzug, C.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ráka, f. 1) die Gruft, Habd.-Mik., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razgrájati 1., -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören (bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razjẹ́dən, -dna, adj. ätzend, Cig., DZ.; razjẹ̑dna voda, das Scheidewasser, Cig., DZ.; razjedni kali, das Ätzkali, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razjẹdljìv, -íva, adj. ätzend, Cig., Jan., nk.; razjedljiva voda, das Scheidewasser, razjedljivi lug, die Ätzlauge, Levst. (Nauk); razjedljivi kamen, der Ätzstein, das Ätzkali, Strp.; — tudi razjẹ̑dljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razvòd, -vǫ́da, m. die Commission (um etwas aufzunehmen), Jan., C.; — prim. navod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.-Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.-Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.-Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora-DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica-Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.-Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rútən, -tna, adj. Rauten-, Cig.; rutna voda, rutno olje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

scẹdíti se, -ím se, vb. pf. langsam abfließen, abrinnen: voda se je scedila z deske.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

səčevòd, -vǫ́da, m. der Harnleiter, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sẹncevòd, -vǫ́da, m. = sencegon, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skȃłba, f. eine grubenartige Vertiefung in einem Felsen, wo sich Wasser ansammelt, SKr.; (škalba) Rib., BlKr.-M.; = globel, v katero se nabira voda (tudi: škalba), Lašče-Erj. (Torb.); ein Bassin: perilna s., das Waschbassin, Levst. (Pril.); — prim. stsl. skalva, stvn. scala, Schale, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skȃłnica, f. 1) voda, ki se ob deževju nabere po globelih na skalnatem svetu, SKr.-Erj. (Torb.); — 2) das Felsenbein, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skápati 1., -kȃpam, -pljem, vb. pf. tröpfelnd abrinnen; voda je skapala s strehe, Z., M.; abfallen: listje je skapalo z drevja, Cig., Svet. (Rok.); hruške so že vse skapale, die Birnen sind schon alle nach und nach vom Baume herabgefallen, Mur.; poslopje je skapalo (ist allmählich zugrunde gegangen), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skrȃnj, -ȋ, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.-Erj. (Torb.), Bolc-C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras-Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjȋ, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skŕkniti, -kȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen, Erj. (Torb.); — erharten, Cig.; gerinnen, C.; = s. se: jajce, mast, voda se skrkne, BlKr.; — prim. 2. krčiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skȓn, skŕna, adj. 1) verdorben: skrno jajce, Cig., M., KrGora; — 2) scharf, Z.; skrna voda, Z.; — streng, schlimm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. (vzhŠt.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.-Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.-Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.-C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.-Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.-Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slȃtina, f. das Sauerwasser, der Säuerling, Mur., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.), Št.; — prim. stsl. slatina = slana voda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sluhovòd, -vǫ́da, m. der Gehörgang, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.-C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sołzovòd, -vǫ́da, m. der Thränengang, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

srebropẹ̀n, -pẹ́na, adj. silberschäumig: srebropena voda, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stéči 2., stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.-Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.-C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; (prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.-Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.-Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stǫ́piti 1., stǫ̑pim, vb. pf. einen Tritt oder Schritt thun, treten; rahlo, trdo s.; napačno, krivo s., einen Fehltritt thun; na nogo komu s.; na prste s., energisch auftreten, Cig.; s. pred koga, vor jemanden hintreten; stopi bliže! s. v sobo, eintreten; s konja, z voza s., ab-, aussteigen; s. komu na pot, jemandem in den Weg treten; s. vmes, sich ins Mittel legen, Cig.; v službo s., in einen Dienst eintreten: s. v zakon, sich verehelichen; v človeštvo s., Mensch werden, Krelj; voda je stopila črez bregove, das Wasser ist ausgetreten; hitreje s., seine Schritte beschleunigen; nesi pismo na pošto, pa hitro stopi! (eile!); — praes. stǫ́pim, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strẹlovòd, -vǫ́da, m. der Blitzableiter, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strúmen, -mę́na, m. 1) die Wasserströmung, der Wasserstrom, C., Zora; voda, potok ima močen strumen, s strumenom plavati, C.; die Hauptströmung eines Flusses, vzhŠt.-C.; — 2) = struga (Flussarm), C.; — 3) die Windströmung, der Windstrich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče-Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

studèn, -éna, adj. kalt, Meg.-Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec (vzhŠt.)-C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg-Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik (prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

táłən 2., -łna, adj. Grund-: tȃłni načrt, der Grundriss, Nov.; talna voda, das Grundwasser, nk.; talni led, das Grundeis, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tę̑k 1., m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.-M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom (direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tópəł, tópla, adj. warm; topla voda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

toplȋški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

toplotovòd, -vǫ́da, m. die Wärmeleitung, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — (pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen (intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trǫ̑d 2., m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.-Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trodovítən, -tna, adj. 1) mit Kolik behaftet, Jan.; — 2) Kolik verursachend: Voda je trodovitna, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trǫ̑mpa, f. = tromba 2), die Pumpe: s trompo se voda kala, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

túliti 2., -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.-C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.-C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.-C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.-C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič (SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ugasíti, -ím, vb. pf. auslöschen, löschen: u. luč, smotko; voda ogenj ugasi, ogr.-Valj. (Rad); — u. žejo, den Durst löschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci-Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade (namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad uplahniti; sich verflachen, fallen, abnehmen, Mur., Cig.; voda uplahuje, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras-Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

utẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad uteči; 1) entlaufen, entfliehen, Cig., Jan., M., Ben.-Kl., nk.; — 2) u. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, nk.; — 3) u. se, ablaufen, abfließen, fallen; voda se uteka, (uteče, Mur.); — 4) u. se, sich auslaufen: čepniki se utekajo, die Zapfenlöcher laufen sich aus (erweitern sich), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uvòd, -vǫ́da, m., nam. vvod, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

valovíti, -ím, vb. impf. Wellen schlagen, wogen, Jan.; voda valovi, Ravn.-Mik.; = v. se, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vitrijǫ̑lnica, f. = vitriolna voda (Cementquelle), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vọ̑d 1., m. 1) die Hebestange, der Hebel, Dol.-Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., UčT., Gor.; — 2) vòd, vǫ́da, die Führung, Valj. (Rad); — der Zug (eine Abtheilung Soldaten), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vóda 1., f. das Wasser; vode prinesti; vodo piti; napiti se vode; vodo jezditi ali teptati, Wasser treten, Hip. (Orb.); — z vodo, stromabwärts, thalwärts, Cig., DZ.; = po vodi, Cig.; tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief; — huda voda, das Scheidewasser, DZ.; (die Salpetersäure, C.); — s svojo vodo, mit dem Urin; — smrdljiva v., das Petroleum, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vǫ́da 2., f. = odica, die Fischangel, Cig.; (uda) C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vodíca 2., f. dem. voda; das Wässerchen: tudi vódica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vódka 1., f. dem. voda; das Wässerchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vodovòd, -vǫ́da, m. die Wasserleitung, der Aquäduct, Cig., Jan., nk.; — rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. (Notr.)-Let.; — (nam. vzreber); — prim. reber.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.-Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.-C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre (n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.-C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vròč, vrǫ́ča, adj. heiß; vroča voda; vroč dan; vroče je; vroče mi je.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrvráti, -ȃm, vb. impf. sprudeln; voda vre in vrvra v loncu; potoček vrvra; voda iz zemlje vrvra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vvòd, -vǫ́da, m. 1) = vpeljavanje otročnice, Cig., Jan.; — 2) die Einleitung, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zaglasíti 2., -ím, vb. pf. = zamašiti: z. se, im Fortfließen gehemmt werden: voda se je zaglasila, v grlu se mi je nekaj zaglasilo, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. zagolsniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad zagrebsti; verscharren, Cig., Jan.; begraben, Npes.-C.; z. mrliče, Levst. (Nauk), Cv.; — voda za čolnom zagreba, die Wasserfurche schließt sich hinter dem Kahne, M.; = z. se: Pred njo se je (vodica) pregrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Kres; Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zajẹ̑dki, m. pl. = kar voda zemlje zajeda, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zakalíti 1., -ím, vb. pf. mit Koth bedecken: voda je seno zakalila, SlGor.-C.; — trüben, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zalástiti, -im, vb. pf. durch theilweises Verstopfen der Öffnung mit schwächerem Strahle fließen machen: vino z., Blc.-C., Z.; voda se zalasti, M.; — prim. zalestiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zapalíti 2., -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnike zapalila, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zapȋrati, -am, vb. impf. ad zapreti; 1) zuschließen; z. okna, vrata; z. se, sich schließen: vrata se ne zapirajo dobro (schließt nicht gut an); pot z., den Weg versperren; pogled v zgornjo dolino z., LjZv.; — verstopfen: nekatere jedi život zapirajo, Cig.; z. kot, einen Winkel einschließen (math.), Cig. (T.); — 2) einsperren; tatove z.; — 3) voda se mu zapira, er hat die Wassersperre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zastajalíšče, n. = kraj, kjer voda zastaja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zastȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zastati (zastojim, zastanem); zurückbleiben, ins Stocken zu gerathen pflegen, stocken; voda zastaja in se nabira okoli ponikve, Navr. (Let.); kupčija zastaja, Cig.; sapa mi zastaja, der Athem bleibt mir aus, Cig., C.; govorica med deklicama je vedno zastajala, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdę̑nči, adj. zdenča voda, das Brunnenwasser, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil (geogr.), Jan., Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zgŕniti 1., -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: (pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zlatotǫ́pən, -pna, adj. goldauflösend: zlatotopna voda, das Königswasser, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmŕzniti, zmȓznem, vb. pf. gefrieren, erfrieren; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; zmrznjen = zmrzel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znę̑s, -ȋ, f. 1) = smeti, stelja itd., kar naplavi in znese voda, das Genist, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) = družba malovrednih ljudi, das Gesindel, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znésti 2., -nésem, vb. pf. 1) emportragen, davontragen, Cig.; angel ga prime, znese po viharjevo po nebu, Ravn.-Valj. (Rad); voda zemljo znese, C.; — 2) z. se nad kom, an jemandem seinen Zorn auslassen, Cig., Kr.-M.; mislil sem, da se bo znesel nad menoj, Jurč.; — nam. vzn-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znǫ̑šje, n. = kar voda vkup znosi, ein vom Wasser zusammengetragener Haufe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvòd 2., -vǫ́da, m. 1) die Reduction (math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; (prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; (prim. zvoditi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvokovòd, -vǫ́da, m. der Schalleiter, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

želẹzȋt, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle (arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.-C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žołčevòd, -vǫ́da, m. der Gallengang, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žvȋrkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.