ustolíčiti -im dov. (ī ȋ) - 1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti
♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo
// ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor - 2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti socializem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil
● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
ustolíčen -a -o: ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vazál -a m (ȃ) - 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal
- 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vížar -ja m (ȋ) - 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev
- 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vójvoda -e tudi -a m (ọ̑) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od markiza: biti, postati vojvoda // zgod., zlasti v fevdalizmu vladar posamezne dežele ali samostojne države: določiti, izbrati vojvodo; ustoličevanje koroških vojvod
♦ etn. (romarski) vojvoda vodja romarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vójvodina -e ž (ọ̑) zgod., zlasti v fevdalizmu dežela ali samostojna država, ki ji vlada vojvoda: germanska vojvodina / vojvodina Kranjska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vójvodinja -e ž (ọ̑) v nekaterih deželah žena vojvode: vojvoda in vojvodinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vójvodov -a -o (ọ̑) pridevnik od vojvoda: vojvodov spremljevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.