čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ozek prid., F15, acrochordon, ſo bradovize ... ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske; andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama; angiportus, ena maihina voska gaſſiza; angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustus, voṡik, teſſán; coarctare, voṡku narejati, na teſnu gnati, v'kup ſtiṡkati, ṡviti; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; fauces, en voṡki poot v'mei gorami; fretum, -ti, enu voṡku morjè; oculi contuosi, voṡke ozhy; parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki mezh; perangustus, -a, -um, cilú voṡik; pristis, -tis, ena dolga voṡka ladja; transtra, -orum, tá klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen (intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

spodaj prisl., F16, cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; inferius, ſpodai; infernas, -tis, od ſpodai leſſem; infernè, ſpodai gori, ṡdolai; infra, ſpodai, ṡdolai; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; sub, ṡpodai, ſpúd, ſpodai, v'mei, v'ti; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; subjacere, ſpodai leṡhati, podloṡhin biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; subsignare, ſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti; subter, ſpodai; subterfluere, ſpodai tezhi; subtos, ſpodai; prim. od spodaj 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

stopíti 3., -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen (trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen (intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

tesan prid., F7, angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustiare, teſnú délati, ſtiskati; angustus, voṡik, teſſán; arctus, -a, -um, teſſán; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; Hellespontus, tú teſnu morjè v'Tracy; ilia trahere post se, naduſhliu, ali teſnih parſi biti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

topíti 1., -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.-C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — (pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati (gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik (n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.-C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

usek, usik gl. vosek 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

usk gl. vosek 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

usk gl. vosek ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ussak gl. vosek ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vask gl. vosek 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vòjsk tudi vóusk tudi vòsk -a m vosek: Vouſzk Viaſz KM 1790, 94; Viasz; vouszk KOJ 1833, 182; Viſzoki zrák, kako vouſzk raſztopi ſze BKM 1789, 432; Sitek tvoj je li din, vouſzk i ſzencza SŠ 1796, 140; Csi pecsatni vojszk po szüknyi csouvas KOJ 1845, 102; včéle médi vosk beréjo AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vọ̑sək, -ska, m. das Wachs; mehak kakor vosek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosek [vọ̑sǝk] samostalnik moškega spola

vosek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosek samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vosek m, F9, caera, uſſik; cera, vel caera, vſſik; cerare, povoṡzhiti, s'vuskom maẛati; cerosus, s'vuṡkom ẛmeiſhan; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; meliceria, -ae, vel meliceris, -dis, krúh is medú, ali vasku, fefenprot; miniata cera, ardezhi uṡk; miniatula caera, ardezhi vusk; zopiſsa, ſmola doli od morṡkih ladji ſpraṡkana, inu s'vuṡkam ṡmeiſhana

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosek -ska m vosek: vaſhe ſerze ie mehku kakor vuſik im. ed. (II, 514) ǀ zhibele s' zhiſtiga vſika rod. ed. ſo bile ſturile eno Capellizo (V, 366) ǀ raunu kakor ſonze oterdj to gillu, inu mehak ſturj ta vſik tož. ed. (I/1, 118)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosek -ska samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosek sam. m ♦ P: 10 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vọ̑sk, m. = vosek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vosk gl. vosek ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

voščiti glagol

< vosek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščiti1 [vosek] glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vusek gl. vosek ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vusg

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vusg gl. vosek ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vusk gl. vosek 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vusk gl. vosek ♦ P: 5 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zgoraj (z'goraj) prisl., F9, I. cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti, ṡgorai obribati, oſtergati; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; supercorruere, verhu paſti, od ṡgorai verhu paſti; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; suprapositus, -a, -um, ṡgorai poſtavlen; II. titulus, -li, tú ṡgoraj piẛmu, ali piſſanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.