alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] ETIMOLOGIJA: baba
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] ETIMOLOGIJA: bahati se
bahávo prislov [bahávo] ETIMOLOGIJA: bahav
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: bombaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bùmf in búmf medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom bum
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
cilíndričen cilíndrična cilíndrično pridevnik [cilíndričən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. zylindrisch iz cilinder

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica] STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dolgopŕstnica dolgopŕstnice samostalnik ženskega spola [dou̯gopə̀rstnica] ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
êjga medmet [êjga] ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ej + poudarjalna členica -ga
fijú medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema žvižganje, tako kot it. fiù, angl. phew
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
hàjdi; in àjd; in àjdi; in hàjd; tudi àjde; tudi hàjde medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. heidi, ki ponazarja hiter premik, odhod, iz medmeta hei za izražanje veselja, živahnega gibanja, pri nas pomešano s hajde - več ...
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik] ETIMOLOGIJA: hiša

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hòjla medmetETIMOLOGIJA: pod vplivom hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + ‛tam, tja’
hùh medmetETIMOLOGIJA: hu
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati] FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: juriš
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik] ETIMOLOGIJA: jurišni
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kamper kamperja in kámperja samostalnik moškega spola [kêmper] in [kámper]
    neformalno avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: avtodom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz amer. angl. camper iz kampirati
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja] STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: kmet
kóder kóli; in kóderkóli prislov [kódər kóli] ETIMOLOGIJA: koder in koli
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják] FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: kokoš
konjárka konjárke samostalnik ženskega spola [konjárka] ETIMOLOGIJA: konjar
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

melodramátični melodramátična melodramátično pridevnik [mẹlodramátični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. melodramatisch iz melodrama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mijáv medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas mačke, zlasti ko kaj prosi; - več ...
néonka néonke samostalnik ženskega spola [néọnka] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba
opsováti opsújem dovršni glagol [opsováti] ETIMOLOGIJA: psovati
outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
personalizíran personalizírana personalizírano pridevnik [personalizíran] ETIMOLOGIJA: personalizirati
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: peš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
polakírati polakíram dovršni glagol [polakírati] ETIMOLOGIJA: lakirati
pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda] STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: pred + ogled
révskniti révsknem in rêvskniti rêvsknem dovršni glagol [réu̯skniti] in [rêu̯skniti] ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede revsk
sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje] ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu visokogorje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək] FRAZEOLOGIJA: striček Sam
ETIMOLOGIJA: stric
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati] FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
tòp3 tôpa tôpo pridevnik STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban] STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva] ETIMOLOGIJA: veter + loviti
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] ETIMOLOGIJA: vpeti
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica] STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: žaba
Število zadetkov: 59