balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● 
ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ 
etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bravurózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. bravuren: bravurozna virtuoznost / bravurozna skladba / domači vratar je z bravurozno obrambo zaustavil napad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ)
slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop
// strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

davri ž mn.F7, biforisdvuja vrata, ali davri, topelt davri, katera ſe na dvá plata odpèrajo; hostium, -ÿdavri; ostium, -tÿdauri, vrata; propylaeum, -aeiena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi; pyla, -aeene davri, ali vrata; submotor, -orisvratár: en varih per davrih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

degažírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

futsal
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
futsala samostalnik moškega spola
šport
IZGOVOR: [fútsal], rodilnik [fútsala]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gájba -e ž (ȃ)
1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja
2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe
3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gólman -a m (ọ̑)
šport. igralec, ki brani gol; vratar: golman je s svojo igro navdušil gledalce; prekršek nad golmanom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gólman -a m, člov. (ọ̑) šport. vratar
gólmanka -e ž, člov. (ọ̑) šport. vratarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
klanje s kolika, bolečine v trebuhu: en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ključár -ja m (á)
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

legitimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: policist ga je legitimiral
2. knjiž. napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast
 
pravn. legitimirati otroka pozakoniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

livríran -a -o prid. (ȋ)
oblečen v livrejo: livriran vratar / pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

livríran -a -o (ȋ) |oblečen v posebno, uniformi podobno oblačilo|: Vratar je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

lovíti -ím nedov. (ī í)
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
● 
nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ 
etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

málce člen. (ā)
izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslušali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

merkati -am nedov. 1. paziti: nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati: uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mréža -e ž (ẹ́)
1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino
// priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža
// navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz
3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste
4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / računalniška mreža povezava vozliščnih in osebnih računalnikov / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži
5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže
● 
publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi)
♦ 
agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

oben obena zaim. noben: oben im. ed. m ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena im. ed. ž ſpisha tebi nadishij ǀ obenu im. ed. s pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ tem drugim pak obeniga rod. ed. m lona ne bo dall ǀ jest obene rod. ed. ž lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ meni nej h'obenimu daj. ed. m nuzu ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni daj. ed. ž skushnavi hudizhavi peruolil ǀ k'obenimu daj. ed. s dellu bi ſe nesnala parpravit ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben tož. ed. m greh dershali zhloveka vbyti ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben tož. ed. m greh ǀ nej ste v'obeden tož. ed. m greh padli ǀ nemaraio sa obeno tož. ed. ž neuarnost ǀ s' obeno tož. ed. ž poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ v'obeno tož. ed. ž ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ nej hotel obenu tož. ed. s nerodovitnu drivu v'Paradiſhi imèti ǀ v'obenem mest. ed. m drugem andverhu taku velike ſvetnike nenajdem ǀ od letiga greha v' obeni mest. ed. ž drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ v'obeni mest. ed. ž vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ negovorimo s' obenem or. ed. m zhlovekam ǀ golobiza s'obenem or. ed. m drugim ſe n'hozhe drushit ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. m ſe veliku nepogouaria ob(ed)en m nobeden, nihče: Oben im. ed. nej taku bolan ǀ Sakaj G. Bogu obednſe im. ed.+ nemore ubranit ǀ dolgu zhaſsa obedn im. ed. nej mogal v'taisti hishi prebivat ǀ doſehmal obeden im. ed. nej tiga ſturil ǀ obedin im. ed. nej sagvishan de bi kushin neratal ǀ odeden im. ed. nej mogal toshbe zhes njega imeti ǀ nej bilu obeniga rod. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ Vratar pravi, de obniga rod. ed. nemerkà ǀ obenimu daj. ed. shkode nedellaio ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu daj. ed. ga nej dalla ǀ nemamo zhes obeniga tož. ed. ſe toshit, ampak ſamy zhes ſe ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. ſe veliku nepogouaria obena ž nobena: temu bolnimu obena im. ed. n'hozhe pomagat ǀ obene rod. ed. ne bodo doſegli → nobeden

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obhòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́) ~ častne čete; vratar na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obraníti in obrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ubraniti koga/kaj
/Z zvijačo/ jim je uspelo obraniti mesto (pred napadalci).
2.
kdo/kaj dokazati kaj
/Uspešno/ je obranil svoja stališča.
3.
iz šolstva kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Obranila je disertacijo.
4.
iz športa kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Vratar je obranil enajstmetrovko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

odpirati nedov.F5, anastomaticumarznîa, katera odpèra [str. 22a]; anastomaticumarznia, katera odperuje, ali odpèra [str. 134b]; ecligma, -tisarznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; medicamenta anostomaticaarznie, katere odpirajo; submotor, -orisvratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

odprávljati -am nedov., stil. odpravljájte; stil. odpravljála (á)
1. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: odpravljati izkoriščanje, lakoto; odpravljati napake, razvade / odpravljati nepotrebne delovne enote / odpravljati madeže čistiti / odpravljati predpise razveljavljati / odpravljati črevesne zajedavce
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo odide: odpravljati vsiljivce / vratar je odpravljal obiskovalca, ta pa ni ubogal
// delati, povzročati, da kdo odide, ne da bi dosegel, kar želi: odpravljati s praznimi besedami; vsak jo je odpravljal od hiše z izgovorom
3. s prislovnim določilom delati, kar je potrebno za odhod koga: mati je odpravljala otroke v šolo; ko je videl, da se odpravljamo, je tudi sam vstal / odpravljati se k počitku, spat / odpravljati se v pokoj / odpravljati hujše bolnike v bolnišnico
4. delati, kar je potrebno za odpošiljatev: pravkar odpravljam pismo / vsak dan odpravlja zelenjavo na trg; odpravljati tovor po železnici
5. povzročati izzvani splav: vedela je, da ta babica odpravlja
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom obravnavati kaj tako, kot nakazuje določilo: naši kritiki so do zdaj odpravljali njegova dela zelo na kratko / odpravljali so ga z individualistom
● 
publ. ekipa je do zdaj prepričljivo odpravljala nasprotnike premagovala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

odpréjti odprém dov.
1. odpreti, narediti, da je mogoč prehod, vstop, izstop: ſzi liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti vu czérkvi BKM 1789, 5b; Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; i odpré dveri KŠ 1754, 126; Vráta nyemi oudprimo BKM 1789, 12; dveri natihoma odpri BJ 1886; pren. vſzáki ſzámecz, ki odpré utrobo KŠ 1771, 169; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Odpré sztezo szpravicsanya KAJ 1848, 6; trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1; Naj naſſega ſzrczá dveri odprémo KŠ 1754, 125; Nasega ſzrczá dveri ti odprémo BKM 1789, 37; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Oudprite mi dveri, Da Goszpoud noter ide BKM 1789, 12; Szrdcze nyemi odprite BRM 1823, 8; Nebeſzka vráta oudproſzi BKM 1789, 4; Ino tak je nám oudpro nebéſza KŠ 1754, 112; Je ôdpro pôt szlobodcsine KAJ 1848, 126
2. z odprtjem vrat omogočiti vstop, izstop: Tomi vrátar odpré KŠ 1771, 299; Trüpajoucſim on odpré BKM 1789, 19; Goſzpodne, odpri nám KŠ 1771, 84
3. narediti, da prilegajoči se deli niso več skupaj: ribo vö potégni, i odpri ji laloke KŠ 1771, 57; odprém vu prilikaj vüſzta moja KŠ 1771, 45; tak je nej oudpro vüſzt ſzvoji KŠ 1771, 366; Vüsta odpri BJ 1886, 4
4. dati kaj v položaj, značilen za uporabljanje: i gda bi te knige oudpro, najſao je meſzto KŠ 1771, 176
odpréjti se odprém se
1. odpreti se: ki trüpa ſze odpré SM 1747, 26; Nyilni; odprejti sze KOJ 1833, 166; roupajte ino vám ſze odpré KŠ 1754, 244; trüpajte i odpré ſze vám KŠ 1771, 206; Efata, tou je, odpri ſze KŠ 1771, 125; Odprla ſo ſze pa vüſzta nyegova preczi KŠ 1771, 165; pren. Goſzpodne, naj ſze nama ocsi odpréjo KŠ 1771, 67; Nyidva ocsi ſzo ſze oudprile KŠ 1771, 256; Teda ſzo ſze nyidva Ocſi odprele SM 1747, 6; i gda bi molo, oudprla ſzeje néba KŠ 1771, 174; Ah, káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Edna vretina sze z-etim odpré, z-stere szi vszáki od znanoszti 'ziho z-lehkimi odgoni AI 1875, kaz. br. 1
2. začeti se: sze orszácsko szpráviscse od kralá odpré AI 1875, kaz. br. 1; Gda szo sze vráta szpráviscsa itak odprle AIP 1876, br. 1, 5
odpréti -a -o odprt: orszácsko szpráviscse je odprêto AI 1875, kaz. br. 1; orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Vu vilicaj szta vecs ostari vidila z-odprêtimi vrátami KAJ 1870, 116
odpr̀ti -a -o
1. odprt: Odprti grob je nyih grlo KŠ 1771; Kak odprti grob nyi vüſzta ſzo BKM 1789; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; rebro odprto KM 1783, 65; drügi sze pa naj v-odprto hi'so podkrádne KOJ 1845, 98; i dveri szo mi odprte bilé KŠ 1771, 532; pren. bodte vidili nébo odprto KŠ 1771, 268; Jezus vu tvoje za méne odprte ſz. rane KMK 1780, 101; Nebeszka vráta ſzo ti odprta KM 1783, 215; Nebeſzka ti vráta odprta jeſzo SŠ 1796, 69; vidim nebéſza odprta KŠ 1771, 363; spi zodprtimi očmi AI 1878, 12
2. širokosrčen, razumevajoč: i odprtoga ſzrczá bila KM 1790, 32; Nyiltszivü; odprtoga szrczá KOJ 1833, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

oséba -e ž, člov. (ȋ) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Paragvajčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Paragvajčeva Paragvajčevo pridevnik
IZGOVOR: [páragvajčeu̯], ženski spol [páragvajčeva], srednji spol [páragvajčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pórta1 -e ž (ọ́; ọ̑) hotelski vratar s ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

portír -ja m (í)
star. vratar: vprašati portirja / nočni portir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

portír -ja m s -em člov. (í) redk. vratar
portírka -e ž, člov. (í) redk. vratarica
portírjev -a -o (í) redk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

portír -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

premágan -a -o povdk.
izraža, da je kdo v tekmovanju, boju prisiljen odnehati, se ne bojevati več
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik biti premagan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila
2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more
// narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema
3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
// narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec
4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila
5. narediti, da kaj ogroženega
a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje
b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti
6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek
// narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor
7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo
● 
šport. žarg. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
♦ 
mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

samostánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
 
ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna
 
rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sedàj [tudi sədajprisl. (ȁ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala do zdaj; od sedaj naprej bo vse drugače od zdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena za zdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli
2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil
3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj
4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka
5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi
6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite
// v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji
7. navadno v zvezi sedaj – sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati
8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali
● 
star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti] FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: presti
spuščati nedov.F2, admiſsionalisvratár, kateri ludy notar ali vunkai ṡkuṡi vrata ſpuszha; redderepoverniti, naṡai dati, vrazhati, verniti, ſpusz[h]ati, naṡai poverniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

stèber Frazemi s sestavino stèber:
postáviti kóga na sramotílni stèber, pribíti kóga na sramotílni stèber

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sténa Frazemi s sestavino sténa:
bél kot sténa, bíti med svôjimi štírimi sténami, bléd kot sténa, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, kàj je [kot] bòb ob sténo, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, prebledéti kàkor sténa, prebledéti kot sténa, pritískati kóga ob sténo, pritísniti kóga ob sténo, sténe imájo ušésa, sténe vídijo, stene slíšijo, stísniti kóga ob sténo, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je kot bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

šív Frazemi s sestavino šív:
pókati po [vsèh] šívih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

telefoníst -a m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

tŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi, ustnice mu trznejo; bolestno, nervozno trzniti / krak žabe je ob dotiku trznil / nekaj je trznilo v njej
// nehoteno sunkovito se skrčiti: nobena mišica na obrazu mu ni trznila / brezoseb. na licih, obrazu mu je trznilo
// v zvezi s s, z narediti sunkovit premik, gib s kakim delom telesa: trzniti z glavo, rameni / konj trzne s kožo
2. preh. sunkovito, na kratko potegniti: trzniti vajeti / trzniti ribiško palico kvišku
● 
ekspr. avtomobil je trznil in odpeljal se sunkovito premaknil; šport. žarg. vratar ob golu ni niti trznil se ni niti premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Urugvajčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Urugvajčeva Urugvajčevo pridevnik
IZGOVOR: [úrugvajčeu̯], ženski spol [úrugvajčeva], srednji spol [úrugvajčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

usmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer: usmeriti vodni curek, svetlobni snop; usmeriti čoln proti pristanišču / usmeriti napad; usmeriti promet po obvoznici / usmeriti rečno strugo tako, da se ne vijuga preveč; pren. njeno življenjsko pot je usmerila prezgodnja smrt staršev
// narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: usmeriti anteno; daljnogled je usmeril na vrh hriba; žarometi so se usmerili na stolp / usmeriti pogled skozi okno
2. narediti, da ima kaka dejavnost določeno vsebino: izvozno, tržno usmeriti gospodarstvo; usmeriti raziskovanje na družbeno področje / usmeriti pozornost koga k čemu, na kaj
// določiti potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: usmeriti igro / usmeriti razvoj
// narediti, da določena dejavnost obsega to, kar izraža določilo: usmeriti prodajo na tuje trge; usmeriti proizvodnjo v izdelavo končnih izdelkov; usmeriti raziskovanje na družbeno področje; kmetje so se usmerili v pitanje telet / izobraževanje se je preveč usmerilo v ozko specializacijo
3. narediti, povzročiti, da kdo misli, ravna na določen način: filozofsko, idejno usmeriti koga
4. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost: usmeriti učenca v študij matematike; usmeriti ženske k družbenemu delu
● 
tabla usmeri popotnika proti Ojstrici mu kaže smer; vratar ga je usmeril v drugo nadstropje mu je rekel, naj gre v drugo nadstropje; ekspr. usmeriti korak proti domu oditi, odpraviti se domov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

varovati nedov.F10, casariatá katera hiſhe varuje, hiſhna goſpodariza; castellanuskateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva; custodirezhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est PresbyteriVarÿ, id est caue; pullarius, -rÿkokoſhár, kateri piṡzhanze varuje; servarehraniti, skraniti, varovati; sospitalis, -leṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje; sospitareſhermati, pred ṡhkodo varovati, inu odteti; submotor, -orisvratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty; tueribraniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, ohraniti, pogledati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vráta vrát s mn. (á)
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna, stranska vrata; hišna, kletna, sobna vrata; izstopna, vstopna vrata
// naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine: izdelovati, prodajati vrata; kovana, lesena, steklena vrata; krilo, okvir vrat / balkonska, garažna, vhodna vrata; dvižna, nihalna, vrtljiva vrata / stati med vrati med podboji take naprave; vzidati vrata okvir take naprave
// gibljivo pritrjena plošča take naprave: natakniti, pritrditi vrata; odpreti, pripreti vrata; trkati na vrata; tolči po vratih; loputati z vrati; kovinska, železna vrata peči; vrata omare so povešena; vrata iz letev, palic / vtakniti ključ v vrata v ključavnico; zakleniti vrata
2. šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo: braniti vrata; brcniti žogo v vrata / hokejist, nogometaš, vaterpolist strelja na vrata
// naprava, ki označuje cilj napada: postaviti vrata / šport. žarg. biti že desetkrat v vratih reprezentance biti že desetkrat vratar reprezentance
3. šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah: izpustiti, zgrešiti vrata; kanuist, smučar vozi skozi zadnja vrata / pri smučanju na vodi izhodna, vhodna vrata; pri smuku kontrolna vrata
// palici, ki označujeta tak prostor: postavljati vrata za slalom
4. območje, kraj, ki omogoča naraven prehod na kako drugo območje: ta dolina, ravnina so edina vrata na sever; ustje te reke so vrata v notranjost pokrajine / donavska vrata v Vlaško nižino; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo / Postojnska vrata
// z rodilnikom območje, mesto, skozi katero gre, prihaja, kar izraža določilo: ta morski preliv so pomembna vrata pomorskega prometa
5. v zvezi z odpreti, pripreti, zapreti omogočiti, onemogočiti komu, da lahko kam gre, kaj naredi: odpreti, pripreti, zapreti vrata tujim vlaganjem; s tem dejanjem si je zaprl vrata za vrnitev / odpreti si vrata v višjo družbo
● 
ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. ponujati izdelke od vrat do vrat od stanovanja, hiše do stanovanja, hiše; trkati na vrata ekspr. zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; publ. trkati na vrata pravice prizadevati si priti do pravice, zlasti s pomočjo sodišča; ekspr. postaviti koga pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila; knjiž. pustiti vse upe pred vrati taborišča ob vstopu vanj prenehati upati na vrnitev; pog. gledati kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; ekspr. poiskati je treba prava vrata, pa se bo zadeva uredila pravi urad, pravega človeka; stanuje v drugem nadstropju, prva vrata levo v sobi, stanovanju za prvimi vrati levo; ekspr. priti k zdravniku skozi stranska vrata ne po redni, upravičeni, uradni poti; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; publ. predlog je povsod naletel na zaprta vrata predloga niso nikjer hoteli sprejeti, podpreti; ekspr. ves dan, kar naprej stati na vratih opazovati, gledati skozi vrata, s praga; prihajati pred vrata in si prizadevati za vstop; publ. seja za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti; ekspr. vrata našega doma so zate vedno odprta k nam vedno lahko prideš; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je dobil potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. vrata bank, trgovin se zapirajo banke, trgovine se zapirajo; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; nar. koroško vrata (kozolca) del kozolca med dvema stebroma; okno; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ 
elektr. vrata preklopno vezje v računalniku, skozi katero v določenih okoliščinah prehaja informacija; grad. smučna vrata ki se premikajo levo ali desno po vodilu; pravn. politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vráta vrát s mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratár -ja m (á)
1. kdor poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije: vratar ga ni spustil v stavbo; vprašati vratarja / hotelski, samostanski vratar; nočni vratar / nebeški vratar v krščanskem okolju sv. Peter, ki odpira dušam umrlih vrata v nebesa
2. šport. igralec, ki brani vrata: vratar je strel ubranil / biti hokejski, nogometni, rokometni vratar
♦ 
anat. odprtina med želodcem in dvanajstnikom; krožna mišica, ki zapira to odprtino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratár1 -ja m z -em člov. (á) hotelski ~; rokometni ~
vrataríca -e ž, člov. (í)
vratárka -e ž, člov. (á) vratarica
vratárjev -a -o (á)
vrataríčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratár2 -ja m z -em živ. (á) anat. |odprtina med želodcem in dvanajstnikom; mišica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratár -ja m
1.
kdor poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacijepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. ključar, star. portir
2.
šport. igralec, ki brani vrata, golpojmovnik
SINONIMI:
šport. golman

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

vratár, -rja, m. der Thürwärter, der Portier; — der Pförtner beim Magen, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratár -a m vratar: Od ovcsárnicze vrát i vratára KŠ 1771, 299; i vratári je zapovedao, naj veroſztüje KŠ 1771, 145; pren. po dveraj, ſtere nyim té nebeſzki vratár ſzám ſz. Düjh Boug odpré KŠ 1771, 832

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratar [vratár] samostalnik moškega spola

čuvaj vrat; vratar; portir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratar mF5, admiſsionalisvratár, kateri ludy notar ali vunkai ṡkusi vrata ſpuszha; atricus, atriensisvratár; janitorvratár; ostiarius, -rÿvratár; submotor, -orisvratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratar -ja m (menih) vratar: Vratar im. ed. ga dolgu yszhe (I/2, 213) ǀ Vratar im. ed. pravi, de obniga nemerkà (II, 88) ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam or. ed. ſe nepoſnata (II, 88)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratar -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vratáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti vratar, delati kot vratar: vratariti v hotelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vréči vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ́ ȓ)
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito vreči / vrgel (si) je torbo čez ramo in odšel / vreči mrežo, trnek v vodo; vreči sidro / vreči kepo v koga; vreči puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino; vreči žogo visoko v zrak / vrgel je lopato iz rok in stekel; vreči proč pokvarjeno hrano zavreči; vreči stran prazno steklenico odvreči / dogovorili so se, da bodo vrgli kovanec se bodo odločili na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca po metu; vrgla sta kocko za zadnjo cigareto žrebala sta s kocko / ekspr. vojaki so vrgli orožje iz rok so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; ekspr. vreči kovanec v avtomat dati, spustiti
 
šport. vreči kopje
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročiti, da preide kaj na drugo mesto: konj je jezdeca vrgel s sebe / reka ga je vrgla na obalo; vihar je brodolomce vrgel na otok / brezoseb.: utopljenca je vrglo na breg; čoln je vrglo na sredo reke / bombniki so vrgli bombe spustili / vreči oporišče v zrak razstreliti ga
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru: sunek ga je vrgel nazaj; brezoseb. med zaviranjem je potnike vrglo naprej; ekspr. sanje so ga vrgle kvišku zaradi njih se je prebudil, sedel / vrgla ga je božjast dobil je napad božjasti
// ekspr. hitro, sunkovito premakniti kak del telesa: vrgla je glavo nazaj in se zasmejala; sedel je in vrgel noge od sebe; vreči roke kvišku
3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj: zgrabil je nasprotnika in ga vrgel / pes je vrgel otroka v sneg / vreči koga na tla, po tleh; pren., ekspr. že najmanjši neuspeh ga vrže
// nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen, skrb ga je vrgla na posteljo; brezoseb. nekaj dni je še hodil okoli, potem pa ga je vrglo
4. ekspr., s prislovnim določilom s silo spraviti koga od kod: vreči koga iz gostilne, stanovanja, urada / vreči koga čez prag / pog. vreči koga ven
5. ekspr. dati živini (živinsko) krmo: stopil je v hlev, da bi vrgel kravam / vreči konju ovsa / vreči kokošim
6. ekspr., s prislovnim določilom poslati, premestiti: sovražnik je svoje glavne sile vrgel na jug; četo so vrgli v boj / usoda ga je vrgla v ta kraj
7. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: na papir je vrgel nekaj verzov; na platno je vrgel prijateljevo podobo
8. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi vreči oči, pogled pogledati: vrgel je oči na razglas, sliko; vreči neprijazen pogled po kom, za kom / že zdavnaj je vrgel oči nanjo je vzbudila njegovo zanimanje; kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti
9. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vreči opazko, vprašanje; vrgel mu je psovko; za njim je vrgel jezno kletev / sonce je vrglo zadnji žarek skozi okno / lažeš, je vrgel iz sebe hitro, silovito rekel
// v zvezi z v povzročiti, da kdo preide v stanje, kot ga nakazuje določilo: ta dogodek ga je vrgel v bes, obup
10. navadno s prislovnim določilom povzročiti, narediti, da kaj kje je: gora je vrgla svojo dolgo senco na melišča; smreke so vrgle sence po pobočju / brezoseb. čez noč je vrglo nekaj snega padlo
// publ., v zvezi z na povzročiti, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: tako ravnanje je vrglo čudno luč nanj; to je vrglo senco na vse sodelavce / vreči na koga sum
11. pog., s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kupčija mu je precej vrgla; prodaja mu je vrgla toliko, da je lahko poplačal vse dolgove / les mu je vrgel lepe denarce
// prinesti, dati: glasovanje mu je vrglo malo glasov / koliko metrov drv bo vrglo drevo
● 
ekspr. liter vina ga vrže od litra vina je zelo pijan; nar. svinja je vrgla sedem prašičkov povrgla; ekspr. vreči karte na mizo razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; pog. vreči partijo taroka zaigrati; ekspr. vrgla mu je poljubček poljubila prste svoje roke in jo obrnila, iztegnila proti njemu; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; nar. repo vržemo na redko posejemo, vsejemo; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; pog. varovalko je ven vrglo varovalka je pregorela; publ. vreči vlado povzročiti, da mora odstopiti; ekspr. vreči koga iz društva, stranke, šole izločiti, izključiti; pog., ekspr. že navsezgodaj so ga vrgli iz postelje so zahtevali, povzročili, da je moral vstati; ekspr. vrgli so ga iz službe odpustili so ga, odpovedali so mu delovno razmerje; ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. ta misel ga je vrgla iz tira ga je vznemirila, razburila; ekspr. vreči koga s prestola vzeti mu oblast; star. vreči koga s prižnice oklicati; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. vrgla je to novico med zbrane prijatelje nenadoma, nepričakovano jim jo je sporočila; ekspr. vreči denar na cesto, skozi okno, stran dati, izdati denar za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vreči koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. vreči obleko nase, s sebe hitro se obleči, sleči; pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. vrgli so ga v ječo zaprli so ga; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; ekspr. to mu je vrgel v obraz to mu je brez obzirov rekel, očital; ekspr. vreči hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. vreči kozarček žganja vase izpiti na dušek; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; pog. čez vreči izbruhati, izbruhniti; pog. komu kaj naprej vreči očitati; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: zadeti
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. dati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan / zakleniti datoteke, telefon, tipkovnico onemogočiti, omejiti uporabo ali preprečiti nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem narediti
c) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
d) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
e) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
 
z odgovorom zakleniti komu usta zapreti
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: vratar je zaklenil gol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zapirati nedov.F6, boschis, -disſléherne tyze, katere ſe h'pitanîu ẛapirajo; claudereẛapréti, ẛaklépati, ẛapirati; continereſe ṡderṡhati, v'ſebi ẛapirati, ṡatiṡkati, ṡapopaſti; patulus, -a, -umvſeṡkuṡi odpert, kar ſe ne ṡapira; repagulum, -lien rigil ṡa vrata ṡapirati; submotor, -orisvratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

žóga -e ž (ọ̄)
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● 
šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ 
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga je okrógla, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Število zadetkov: 73