vratár -ja m (á) - 1. kdor poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije: vratar ga ni spustil v stavbo; vprašati vratarja / hotelski, samostanski vratar; nočni vratar / nebeški vratar v krščanskem okolju sv. Peter, ki odpira dušam umrlih vrata v nebesa
- 2. šport. igralec, ki brani vrata: vratar je strel ubranil / biti hokejski, nogometni, rokometni vratar
♦ anat. odprtina med želodcem in dvanajstnikom; krožna mišica, ki zapira to odprtino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.