vrélo -a s (ẹ́) knjiž.
1. izvir: vrela kraških rek
2. vir1, izvor: vrelo svetlobe / vrela kulture, umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vrélo -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.