vročína -e ž (ī)
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče / ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje
// nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak
2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine
3. (telesna) temperatura nad 37 °C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo
● ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročína -e ž, pojm. (í) ~ obide koga; imeti ~; bolnik brez ~e; poud. pasja, peklenska ~ |zelo velika|; hoditi po, v ~i; knj. pog. izmeriti ~o telesno temperaturo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročína -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024

vročīna – glej vrȍč

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročína, f. die Hitze; huda vročina je; — die Fieberhitze.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročína -e ž vročina: právite, kaj vrocsina bode KŠ 1771, 214; Vrocsina ſzuncza vudné ne skoudi BKM 1789, 160; Naszkoroma je velika vrocsina prisla AI 1875, kaz. br. 8; zdaj vrocsini kraj jemlés KŠ 1771, 852; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva vrocsino KŠ 1771, 65; Vpreseno 'sivino v-vrocsini na ceszti niháti KOJ 1845, 51; Ár liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina [vročína] samostalnik ženskega spola

vročina, toplota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vročina ž, F23, aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; calor, vrozhina, topluta, vrozhúſt; cauma, velika vrozhina; exarsit dies, danas je velika vrozhina; hepatis accensio, jeterna vrozhina, kader ſo jetre vrozhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vročina ž, fervor, -ris, urozhina [Verant.36: Feruor, Hitz, brunſt, Vruchina]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina -e ž vročina, tj. 1. vroče vreme: Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura: Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina sam. ž ♦ P: 3 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina

• 1/87 (mrzlica) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina gl. febre

• geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vročina ► vrȯˈčiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vrok samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.