vrtoglávica -e ž (ȃ) občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglavica je minila;
čutiti, imeti vrtoglavico;
pogled v globino povzroča vrtoglavico;
huda vrtoglavica // ekspr. stanje, v katerem kdo ravna nespametno, nepremišljeno: vse ljudi je zajela nekakšna vrtoglavica; vrtoglavica zaradi uspehov / razvojna vrtoglavica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vrtoglávost -i ž (ā) značilnost, stanje vrtoglavega človeka: vrtoglavost bolnika;
vrtoglavost od bolezni / lotevala se ga je rahla vrtoglavost vrtoglavica
● knjiž. uganjati vrtoglavosti neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.