gòri hòd ~ -a m vzhod: ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hód -a m 1. hoja, sprevod: i vise 10 jezér lüdi je na hôdi duplêrasi nazôcsi bilo AIP 1876, br. 5, 2 2. mera za označevanje oddaljenosti: sze jepred vcserásnyem od etecz dén hoda dalecs szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 44 3. vzhod: gori idoucsega od ſzuncsenoga hoda KŠ 1771, 778; Od ſzuncsenoga hoda ſzo bilá trouja vráta KŠ 1771, 805
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izhòd,** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); (nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jutro1 [jútro]
samostalnik srednjega spola- jutro
- vzhod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Libija -e ž zemljepisno lastno ime
Bližnji vzhod, severna Afrika (?):
Pojte v'Libio tož. ed. inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio (I/1, 90) Gr. Λιβύη pomeni ‛Afrika’. Sodeč po svetih možeh, omenjenih v nadaljevanju, sta mišljena Bližnji vzhod in nadsaharska Afrika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prihod -a m 1. prihod:
poshle naprej PreroKu niega prihot tož. ed. osnanit ǀ zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu daj. ed. naſhiga lubiga Odreshenika perpravili 2. vzhod:
ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda rod. mn., do sahoda sončni prihod vzhod:
ta ſonzhni prihot im. ed. pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle ǀ od ſonzhniga prihoda rod. ed. ǀ je bil obernen pruti Sonzhnimu prihodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu daj. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
shòd 2., shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.-Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
shòd -a m 1. vzhod, nebesna stran: Tebé naj dicsi, postüje Szhod, záhod BRM 1823, 153 2. sončni vzhod: i od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4b; Mogli ſzo jo vſzaki dén pred ſzuncsenim ſzhodom bratti KM 1796, 38; pren. I poganye bodo prihájali i králove kleſcsejnyi tvojega ſzhoda KŠ 1771, 814
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
shod1 [vzhod] sam. m ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension (astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zhòd -a m 1. vzhod: Kak ſzuncſeni zhod je dalecs k-záhodi BKM 1789, 355; Oh! radüj sze, zhod i záhod KAJ 1848, 67; naj gotova bode pout králom od ſzuncsenoga zhoda pridoucsim KŠ 1771, 795; Ti moudri od zhoda ido BKM 1789, 54; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 40; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo na ſzuncsenom zhodi KŠ 1771, 7; pren. Za volo ſzmilenoſzti Bogá naſega, vſteroj je náſz prigledno zhod zviſzikoſzti KŠ 1771, 166 2. izhod: vráta i drüge zhode dobro zaklála z-drvami AIP 1876, br. 8, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.