Tiskanje

álpska slemenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

azerbajdžanski

Predlog

azerbajdžanska azerbajdžansko pridevnik

IZGOVOR: [azerbajdžánski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blížnjevzhóden -dna -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na Bližnji vzhod: bližnjevzhodna država / bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna kriza / bližnjevzhodna četverica predstavniki Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Rusije in Združenih držav Amerike, ki si z mediacijo prizadevajo za mir med Palestinci in Izraelci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blížnji2 -a -e prid. (ȋ)
1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen: bližnji in daljni kraji; to je naš bližnji sosed; izlet v bližnjo okolico; doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
♦ film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu
2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili; bližnja prihodnost; kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev
3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca; bližnji in daljni sorodniki; sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Blížnji vzhòd -ega vzhóda m, zem. i. (ȋ ȍ ȋ ọ́) |dežele jugozahodne Azije in severovzhodne Afrike|: na ~em ~u; države ~ega ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dáljen -jna -o prid. (ā)
1. krajevno zelo oddaljen; ant. bližnji2: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod
// ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev
// časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost
2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje
3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega
♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Daljni vzhod

Predlog

Daljnega vzhoda samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v vzhodni Aziji

IZGOVOR: [dál’ni u̯shòt], rodilnik [dál’nega u̯shóda]

BESEDOTVORJE: daljnovzhodni

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dáljni vzhòd -ega vzhóda m, zem. i. (á ȍ á ọ́; ȃ ȍ ȃ ọ̑) |dežele vzhodne Azije|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dáljnovzhóden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / zanimanje za avtomobile daljnovzhodnih proizvajalcev se povečuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Predlog

2 E samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

vzhod

IZGOVOR: [é], rodilnik [é]

USTREZNEJE: V

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

É2 -- m, simb. (ẹ̑) elektr. električna poljska jakost; zem. east |vzhod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«

Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:

Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gòri hòd ~ -a m vzhod: ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gvatemalski

Predlog

gvatemalska gvatemalsko pridevnik

IZGOVOR: [gvatemálski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hártland -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hód -a m
1. hoja, sprevod: i vise 10 jezér lüdi je na hôdi duplêrasi nazôcsi bilo AIP 1876, br. 5, 2
2. mera za označevanje oddaljenosti: sze jepred vcserásnyem od etecz dén hoda dalecs szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 44
3. vzhod: gori idoucsega od ſzuncsenoga hoda KŠ 1771, 778; Od ſzuncsenoga hoda ſzo bilá trouja vráta KŠ 1771, 805

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hodīti họ́dim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ime lige »SNL – vzhod«

Zanima me, kako pravilno zapisati ime športne lige, npr. 2. SNL-vzhod ali 2. SNL – vzhod ali 2. SNL vzhod (stični vezaj, nestični pomišljaj, brez ločila).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izhòd -óda m (ȍ ọ̑)
1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod
♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; rač. izhod (računalnika) del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote
2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod; prepovedati gojencem izhod; pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod
3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod; iz te situacije ni izhoda; iskati izhod iz krize; za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo; položaj je brez izhoda
4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda
5. zastar. izlet: izhodi v gore
● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; pog. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izhod2 – glej vzhȍd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izhòd,** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); (nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izhod ► isˈxọt -ˈxọːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

iztòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od iztekati, izteči: iztok vode iz cevovoda / jezero nima iztoka
2. kraj, prostor, kjer kaj izteka: napraviti v posodi iztok / potok je iztok podzemeljskega jezera / od izvira do iztoka izliva
3. med. kar se izteka iz telesa pri vnetju: gnojen iztok; iztok iz rane, ušes / beli iztok beli tok
4. zastar. vzhod: veter piha od iztoka / proti iztoku se širi ravnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jútro1 -a s (ú)
1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro!
// ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta
2. zastar. vzhod: na jugu in jutru
● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava
♦ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jútro1 -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jutro1 [jútro] samostalnik srednjega spola

jutro
vzhod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jútrovo in Jútrovo -ega s (ú)
star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako pravilno pišemo imena španskih avtonomnih pokrajin: »Kastilja – La Manča«

Zanima me, kako pravilno pišemo ime španske avtonomne pokrajine Castilla-La Mancha, podobno še Castilla-León. Na spletu sem opazila vse možne variante, poslovenjeno varianto Kastilja-Manča, ponekod je dodan člen Kastilja-La Manča, večkrat pa je pisano tudi v izvirni obliki Castilla-La Mancha ali celo Kastilja-La Mancha. Na Gigafidi ima zapis Castilja-Manča eno konkordanco, Kastilja Manča prav tako eno, Castilla - La Mancha pa 7. Zapis Castilla-Leon ima na Gigafidi štiri konkordance, zapis Castilla-León pa nobene. Ločeno sta Castilla in La Mancha v pravopisu poslovenjeni (Kastilja in Manča), pokrajina Castilla-La Mancha pa v pravopisu ni omenjena. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kástrum -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Košútin prelòm -ega -ôma m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lámbertova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Libija -e ž zemljepisno lastno ime Bližnji vzhod, severna Afrika (?): Pojte v'Libio tož. ed. inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio (I/1, 90) Gr. Λιβύη pomeni ‛Afrika’. Sodeč po svetih možeh, omenjenih v nadaljevanju, sta mišljena Bližnji vzhod in nadsaharska Afrika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lienški Dolomiti

Predlog

Lienških Dolomitov množinska samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v Avstriji

IZGOVOR: [líjenški dolomíti], rodilnik [líjenških dolomítou̯]

PRIMERJAJ: lienški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mádež Frazemi s sestavino mádež:
čŕni mádež, dobíti čŕni mádež, iméti čŕni mádež, odpráviti čŕni mádež

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mediteránska smér -e smerí ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mediteránski prelòm -ega -ôma m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

monadnock -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij
// z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna območja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli

naselíti se

priti kam prebivat, živet:

naseliti se na deželi, ob reki

začasno, za stalno se naseliti

/ tod so se naselila germanska plemena

/ po kotih so se naselili pajki

/ plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir

naséljen

-a -o:

ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi

gosto, strnjeno naseljeno območje

stalno naseljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nastánek -nka m

začetek obstajanja česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja

SINONIMI:

nastop, knj.izroč. geneza, zastar. postanek2, ekspr. rojstvo, star. spočetek, knj.izroč. vzhod, knj.izroč. vznik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

Nikolaj

Predlog

Nikolaja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

IZGOVOR: [nikoláj], rodilnik [nikolája]

BESEDOTVORJE: Nikolajev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

óbla -e ž (ọ̑)
1. knjiž. zaobljen, okrogel predmet: steklena obla; rečni kamni z obliko oble
♦ obrt. rokavna obla zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
2. geogr., v zvezi zemeljska obla zemlja, zlasti glede na svojo obliko: severna polovica zemeljske oble; plasti zemeljske oble
// knjiž., s prilastkom zemlja sploh: obiskal je večino dežel na naši obli / prizadevati si za mir na vsej zemeljski obli na vsem svetu
● knjiž., ekspr. vzhod sončne oble sonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oriènt in Oriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. dežele na vzhodu od Sredozemskega morja: potovati po orientu; filozofski in kulturni vplivi orienta; dišave iz orienta
// vzhod: orient in okcident

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oriènt -ênta [ije] m, pojm. (ȅ é) vzhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oriènt -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

orientȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pomišljaj ali vezaj?

Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pórezenski pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Posávske gúbe -ih gúb ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen

Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prihod -a m 1. prihod: poshle naprej PreroKu niega prihot tož. ed. osnanit ǀ zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu daj. ed. naſhiga lubiga Odreshenika perpravili 2. vzhod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda rod. mn., do sahoda sončni prihod vzhod: ta ſonzhni prihot im. ed. pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle ǀ od ſonzhniga prihoda rod. ed. ǀ je bil obernen pruti Sonzhnimu prihodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu daj. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje
2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica
3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica

rdéče

prisl.:

cveteti, žareti rdeče

rdeče natisnjen naslov

pog. ta barva vleče na rdeče

/ piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav

rdéči

-a -e sam.:

ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji

nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev

rdeče se vendar razlikuje od zelenega

pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rdečíti -ím nedov., rdéči in rdêči (ī í)
delati kaj rdeče: veter ji je rdečil lica; rdečiti si ustnice / ogenj jim je rdečil obraze; večerno sonce že rdeči gore / kri mu je rdečila srajco

rdečíti se

postajati rdeč:

vzhod se je vse bolj rdečil

knjiž.

rdeče se odražati, kazati:

sonce se je rdečilo skozi meglo

na tleh se je rdečila kri

po vejah se rdečijo jabolka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rdečíti -ím nedov. rdéči -íte in rdêči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; rdečênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ (si) ustnice
rdečíti se -ím se (í/ȋ í) Vzhod se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

relácija -e ž (á)
1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rôjstvo -a s (ó)
1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok
// začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena
2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu slovenski državljan; plemič po rojstvu
3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid
● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti
♦ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Seldžuk

Predlog

1 Seldžuka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik sunitske muslimanske dinastije

v množini Seldžuki sunitska muslimanska dinastija

IZGOVOR: [seldžúk], rodilnik [seldžúka]

BESEDOTVORJE: Seldžuk, Seldžukinja, Seldžukov, Seldžukinjin, seldžuški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Senôvška sinklinála -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

shòd 2., shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.-Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

shòd -a m
1. vzhod, nebesna stran: Tebé naj dicsi, postüje Szhod, záhod BRM 1823, 153
2. sončni vzhod: i od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4b; Mogli ſzo jo vſzaki dén pred ſzuncsenim ſzhodom bratti KM 1796, 38; pren. I poganye bodo prihájali i králove kleſcsejnyi tvojega ſzhoda KŠ 1771, 814

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

shod1 [vzhod] sam. m ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sklanjanje besede »vstaja«

V stavku, ki sem ga našla na spletu je pisalo:

Katoličani morajo spoznati, da so bili zadnji protesti bistveno drugačni od drugih vstajah na Bližnjem Vzhodu.

Ali ne bi moralo pisati »drugih vstaj«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sklanjanje večbesednih lastnih imen tipa »Republika Afganistan«

V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:

Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …

V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.

Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:

"[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."

Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):

§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni

V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.

Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?

Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smér -í ž, daj., mest. ed. sméri (ẹ̑)
1. kar določa gibanje, lego glede na določeno umišljeno črto: določiti smer; druga, ista, nasprotna smer; navpična, poševna smer; smer hoje, leta, plovbe; ugotavljati smer vetra; z roko nakazati spremembo smeri; poslopje stoji v smeri vzhod–zahod / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni
// kar določa gibanje proti določenemu kraju, točki: vlak je odpeljal v drugo smer; ladje vozijo v vse smeri; smer Ljubljana–Kranj / prezrl je znak: obvezna smer; plezalna smer / peljati v smer Kamnik; letel je v smeri proti Bledu proti Bledu
2. navadno s prilastkom kar določa potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: odkar prevladuje v podjetju ta smer, dosegamo velike uspehe; smer političnega delovanja; smer razvoja / v to smer nisem razmišljal; nadaljuj raziskave v tej smeri; publ. narediti ustrezne korake v smeri izboljšanja odnosov za izboljšanje
3. navadno s prilastkom kar določa izobraževanje, šolanje glede na učni smoter, učne predmete in tvori zaključeno celoto: vpisati se na drugo smer; študijska smer / naravoslovno-matematična smer
4. navadno s prilastkom kar določa kako dejavnost glede na sredstva, ideje, ki tvorijo poseben sistem: filozofska, literarna, umetnostna smer; obtoženci pripadajo različnim političnim smerem / v slikarstvu se je uveljavila realistična smer
● spremenili so smer pogovora začeli so govoriti o čem drugem; pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; opraviti ponovitev smeri; fiz. gibanje v negativni smeri v nasprotni smeri od dane; geom. diagonalna smer; šol. pedagoška smer študija ki usposablja za pedagoško delo; teh. aksialna smer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) navpična ~; ~ hoje; leteti v ~i vzhod—zahod; prometni znak: obvezna ~; plezalna ~; študijska ~; razmišljati v to ~; publ. koraki v ~i izboljšanja odnosov → za izboljšanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sónčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico / sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur / ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave
2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
// ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
// ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
// z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
● Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
♦ astron. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus

sónčno

prisl.:

sončno se nasmehniti

sončno rumen cvet

sončno svetla poezija

sončno jasna dejstva

/ v povedni rabi bilo je sončno in toplo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šéterbelt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Šóštanjski prelòm -ega -ôma m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

talílna pônvica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tár -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Trojánska antiklinála -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

upírati -am nedov. (ī ȋ)
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
// imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih

upírati se

imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju:

konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag

pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno

/ s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža

biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala

z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati:

hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral

aretirani se ni upiral

upirati se roparju

upiral se je s pestmi, z rokami in nogami

/ pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili

/ upirati se nasprotniku v igri

kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil

kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati

s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga:

kmetje so se v zgodovini večkrat upirali

upirati se oblastnikom, okupatorjem

/ osvojene dežele so se upirale

z besedami, ravnanjem izražati voljo

ne ubogati koga:

otroci so se staršem vedno bolj upirali

molčal je, ni se upal upirati

upirati se vodstvu

ne prenašati, narediti, izpolniti česa:

upirati se nasilju, pritisku

/ upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal

/ upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi

izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati

nav. 3. os.

vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju:

mastna hrana se mu upira

vino se mu je začelo upirati

vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem

neovirano, močno sijati:

pomladansko sonce se upira skozi šipe

/ sonce se jim je upiralo v hrbet

prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa:

upirati se vodnemu toku

s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti

/ jez se je upiral narasli vodi

/ snov se upira pritisku

ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom

star.

truditi se, prizadevati si:

upiral se je, da bi osvobodil roko

upira se in gara za družino

●

ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti

upiráje

stala je, upiraje roke v boke

upirajóč

-a -e:

upirajoči se narodi

v tla upirajoče se oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Predlog

3 V samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

vzhod

vzhodni

IZGOVOR: [və̀], rodilnik [və̀] tudi [vé], rodilnik [vé]

PRIMERJAJ: JV, SV

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) vzhod; |rimska števka pet|; mat. volumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

V -- m neskl.

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

v.1 okrajš. verz; vrsta; vzhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vídrin vídrina vídrino pridevnik [vídrin]

ki je v zvezi z vidro

ETIMOLOGIJA: ↑vidra

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vodník-asamostalnik moškega spola

usmerjevalec ljudi, živali
- vodnik česa/koga
- , vodik za koga/kaj
- , vodnik po čem, kod, kdaj
- , vodnik s čim
priročnik s podatki
- vodnik česa
- , vodnik za koga/kaj
- , vodnik po čem, kod
- , vodnik s čim
- , vodnik skozi kaj
- , vodnik o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vojaško zdravstvo
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vz... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzh. okrajš. vzhod, vzhoden

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhòd vzhóda m (ȍ ọ̄)
1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod
2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod–zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje
3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda z območja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod območje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod območje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod območje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhòd vzhóda m (ȍ ọ́; ȍ ọ̑) obrniti se proti ~u; jasnina na ~u; publ. ~ države vzhodni del; pojm. opazovati nebo med sončnim ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Vzhòd -óda m, zem. i. (ȍ ọ́; ȍ ọ̑) publ. |vzhodni del večje zemljepisne enote|: evropski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhòd vzhóda m

smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju

SINONIMI:

zastar. izhod, zastar. iztok, zastar. jutro1, knj.izroč. orient, zastar. vztok

GLEJ ŠE SINONIM: nastanek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

vzhòdvzhódasamostalnik moškega spola

smer, ki označuje vzid sonca in s tem stran neba
- od vzhoda do česa
- , od vzhoda proti čemu
- , z/iz vzhoda na kaj
del zemljepisne in hkrati politične enote
- vzhod česa
- , od vzhoda do česa
- , od vzhoda proti čemu
- , z/iz vzhoda na/v kaj, kam

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhȍd -ọ̄da m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension (astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑)
nanašajoč se na vzhod:
a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter
b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj območje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
♦ astron. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu

vzhódno

prisl.:

vzhodno od reke je ravnina

deset kilometrov vzhodneje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhọ̑den – glej vzhȍd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhọ̑dnik – glej vzhȍd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhodnják – glej vzhȍd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzhodnjáški – glej vzhȍd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzíti -ídem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vztòk vztóka m (ȍ ọ́)
zastar. vzhod: iti proti vztoku / Daljni vztok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Zakaj pišemo »Celje Center« in »Ljubljana center«?

V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zakrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela
2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji
3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč
● knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaležáti se -ím se dov. (á í)
1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati
2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal

zaležáti si

preh.

s pritiskom pri ležanju povzročiti, da postane del telesa mravljinčast, manj gibljiv:

zaležati si nogo, roko

z ležanjem povzročiti, da kaj pride v določen nepravi položaj in tam ostane:

zaležati si lase

/ zaležati si obraz

zaležáti

preh., nar.

zaradi dolgega ležanja zamuditi:

zaležati sončni vzhod

/ zaležati šolo, vlak

zaležán

-a -o

deležnik od zaležati se:

zaležan človek

zaležani lasje

zaradi dolgega ležanja pokvarjen, slab: zaležano žito / zaležano perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zhòd -a m
1. vzhod: Kak ſzuncſeni zhod je dalecs k-záhodi BKM 1789, 355; Oh! radüj sze, zhod i záhod KAJ 1848, 67; naj gotova bode pout králom od ſzuncsenoga zhoda pridoucsim KŠ 1771, 795; Ti moudri od zhoda ido BKM 1789, 54; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 40; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo na ſzuncsenom zhodi KŠ 1771, 7; pren. Za volo ſzmilenoſzti Bogá naſega, vſteroj je náſz prigledno zhod zviſzikoſzti KŠ 1771, 166
2. izhod: vráta i drüge zhode dobro zaklála z-drvami AIP 1876, br. 8, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.