afinja ž, F4, resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -ae, ena affina; ſimius, -ÿ, ene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agštajn m, F3, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tis, en zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ahker m, F5, menianum, -ni, en ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergula, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arcnija ž, F73, amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticum, arznîa, katera odpèra; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; collyrium, arznia ṡa ozhy; curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti; dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati; masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi; medicamenta, Imena teh Arznÿ; panchrestum, -ti, ena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remedia, te narbulſhe arznie; remedium, -ÿ, arznia; theriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
areč [arẹ̑č arečȋ] samostalnik ženskega spola
vzrok, izvor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bat m, F7, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleator, -ris, kateri s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra; ropalum, -li, sgunou bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bežanje s, F5, effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu k'beṡhánîu; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; maturare fugam, hitéti k'béṡhanîu; ornare fugam, ſe k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bobovnik m, F3, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah, bobounik; cardamum, -ni, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; prim. bobolnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
božičen prid., F2, feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi; parthenium, -ÿ, boṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bramba ž, F32, arx, grad, bramba; clientela, takeſhna bramba, ali ſhermanîe, ẛaveitnoſt; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; commendare ſe, ſebe perporozhiti, v'brambo podati; defensio, bramba; immunitus, pres brambe; munimen, muniminis, munimentum, munitio, bramba, terdroba, taber, terdina; patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe; praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu, ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno brambo ali méſtu poſtavlenih; propugnaculum, bramba, ṡydovi sa brambo; tutamen, bramba; tutela, -ae, bramba, ṡaveitnoſt; vindiciae, -arum, brambe v'pravdah; prim. branba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brv [bȓv brvȋ] samostalnik ženskega spola
brv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cajhen m, F5, magnae molis, en velik zaihen; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu; signa, zaihni, zhudeſſa; signum, -ni, ṡnaminîe, bandera, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; Tanis, Taneos. Psal:77.v.12. tú polè, kir je Moyṡes zaihne délal, ali tuiſtu meiſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cev [cẹ̑v cevȋ] samostalnik ženskega spola
- cev
- priprava, na katero se navija preja; motek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cimper m, F12, aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu; aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih zimprih, ali ẛydeih; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ẛa gledanîe; constructio, en zimper, v'kúp ṡloṡhenîe; coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba; intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; odeum, odei, enu meiſtu ali zimper ṡa pevze, piṡzhize, inu trubetarje; pinaculum, verh, ali ſhpiza eniga zimpra; structura, zimper, ali zimpranîe; trabs, -bis, en trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda; trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
col m, F12, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi; lex vectigalis, tega zola poſtava; libripendium, zol od vage; manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en zol kupi; portitor, kateri na enim brodu zol jemle; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle; telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
colnarjov prid., F2, proquaestor, -oris, zolnarjou nameiſtnik; telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
coprnica -e ž čarovnica, coprnica: ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
coprnija [coprnȋja] samostalnik ženskega spola
čarovnija, coprnija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
coprnija ž, F9, effascinatio, ẛazupranîe, zuparnîa; fascinum, -ni, zuper, zupranîe, zupernia; incantamentum, zupernia, pananîe; incantatio, ṡazupranîe, zuparnîa; magia, -ae, zuparnia; magice, -ces, zuparnie kunṡht; magicus, -a, -um, zupernṡku, kar h'zupernji ſliſhi; maleficium, -cÿ, zupernia, ſylnu pregréſhnu déllu; veneficium, -ÿ, zuparnia, ṡavdajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čakati nedov., F11, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa zhaka; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; operiri, zhakati, pozhakati; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; praestolari, zhakati, okuli ſtati; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čast [čȃst častȋ] samostalnik ženskega spola
- čast, dostojanstvo, tj. občutek velike etične, moralne vrednosti
- priznanje velike vrednosti ali veljave; čast; spoštovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čudo s, F13, admirabilitas, zhudu, zhudnoſt; admiratio, zhudu, ẛazhudovanîe, zhudes; magnalia, velika zhudeſſa; miracula, zhudeſſa; mirandus, -a, -um, zhudeſſa vréden; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe, nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu: ſtol te gnade, prerokovanîe; portenta maris, morṡka zhudeſſa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu; signa, zaihni, zhudeſſa; stupendus, -a, -um, velizhn. v:g: velizhna zhudeſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
davri ž mn., F7, biforis, dvuja vrata, ali davri, topelt davri, katera ſe na dvá plata odpèrajo; hostium, -ÿ, davri; ostium, -tÿ, dauri, vrata; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi; pyla, -ae, ene davri, ali vrata; submotor, -oris, vratár: en varih per davrih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deleč prisl., F26, amplè, delezh, ſhiroku; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je delezh poſtavlenu; distans, enu meiſtu delezh od tega druṡiga; distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú delezh biti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intantum, tolikain, taku delezh; longè, delezh; magna distantia, delezh naroṡen; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemlè, delezh od morja leṡhezh; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; non procul hinc, nikár delezh od tód; orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; porricere, delezh vrézhi; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procul, delezh, od delezh; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen; quatenus, dokle, kakú delézh, dokler; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi; sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar delezh od te tekozhe vodè Save; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dežela -e ž dežela: cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diamant -a m diamant: ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dimiti se [dímiti se dȋmi se] nedovršni glagol
kaditi se, dimiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolnji prid., F2, meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodè Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti: Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
draginja ž, F7, annonae flagellator, kateri ṡhiti déla draginîo; caritas, dragúſt, pomankanîe, draginîa; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali ṡ'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; incendere annonam, draginîo ſturiti; ingravescit annona, draginîa raſte; laxat annona, pojemle draginîa; penuria, -ae, draginîa, pomankanîe, ṡlaſti per jeidi inu pytjú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drobnica ž, F2, feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize; parthenium, -ÿ, boṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: drobnica ž, pyrus ſilveſtris, agreſtis, drobnize, lesnika. Scopoli [580: Pyrus, Carniol. Drobnize. Grushovo drevo]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: drobnica ž, pyrus ſilveſtris, agreſtis, drobnize, lesnika. Scopoli [580: Pyrus, Carniol. Drobnize. Grushovo drevo]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erbščina ž, F9, abligurire haereditatem, erbszhino ṡadjati; cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; Dedizh pro haerede positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh, et haereditatem erbſhina; haereditarius, katerimu erbṡzhina ſliſhi; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pervi erbizh oglaſſi; haeriditas, erbṡzhina, deilina, ozhaſtvu; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erusol [erusọ̄l] samostalnik ženskega spola
kalijev karbonat; pepelika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fertelj m, F4, chus, sive choa, ena mèra ṡa try fertle, ali zhetertinke; congius, -ÿ, ena mèra 6. fertilnou; educilare, vinu vun na fertle tozhiti, predajati, tovernati; mensura vini, ena mèra, ali fertel vina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
firštov prid., F3, congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; fiscalis, -le, kar h'firſhtovimu ſhazu ſliſhi; fiscus, zaina, koṡhul, en firſhtou ſhaz, perhodik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folš prid., F17, confictio, fólṡh ṡmiſhlenîe; falsum, -si, ena fólṡh láṡh, ali golufna reizh; falsus, -a, -um, fólṡh; falsus tutor, en fólṡh varih; ficto pectore fatur, govory s'fólṡh ſerzá; insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih; martigenus, -a, -um, od tega fólṡh bogá rojen; numus adulterinus, fólṡh danar; offuciae, -arum, golufie, fólṡh farba, ali ſvitloba; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe; pseudothyrum, ena folṡh, ali kriva vrata; subjector testamentorum, kateri en fólṡh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; superstitio, marṡkaka vera, fólṡh vera, marṡkaki vuk; sycophantor, en fólṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk; vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frajinga ž, privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnost, fraynga, ſlabod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
globočina ž, F5, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná, presdnú; infernus, pakal, od globozhine leſſem; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla globozhina; profunditas, profundum, globozhina, globokúſt; specium, -ÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnusija [gnusȋja
] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolaslabost z bruhanjem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gos [gọ̑s gosȋ] samostalnik ženskega spola
ptica gos, LATINSKO: Anser
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospojski prid., F8, aſsecla, -ae, kateri ẛa enim hodi, Goſpoiṡki hlapiz; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu; gynaeceum, ena kamra ṡa Gospè, druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá; pedisequus, -qui, en goſpoiſki hlapez, kateri sa goſpudom hodi; periſtylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; plagae, -arum, ṡhpaliere na ṡydeih, ali ſténah, v'goſpoiṡkih hiſhah; prytaneum, goſpoiṡka hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grablje ž mn., F4, irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby; rastrum. rech. grable [str. 261b ]; rastrum, -tri, grable [str. 283a ]; scaphium, -ÿ, ena matika, ali grable
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grunt2 m, F15, cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni grunti, grunti; pradium, -dy, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; solum subactum, en dobru délan grúnt; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſteṡajo; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok; vinealis, -le, vinogradṡki, dober grunt ṡa vinograde
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gruntec m, F3, agellus, ena nyviza, enu maihinu ſjanîe, ali gruntez; haeredium, -ÿ, haerodolum, enu erbanu blagú, ali gruntez; poſseſsiuncula, en maihin gruntiz, iménize, blaṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hišen prid., F18, aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih zimprih, ali ẛydeih; apophasis, enu ẛamerkanîe, ali regiſter hiſhniga blagá; architriolinus, hiſhni goſpodár, ali klúzhar; casaria, tá katera hiſhe varuje, hiſhna goſpodariza; expilator, ẛadevavez hiſhniga blagá, raṡboinik; frivola, -orum, maihina, ṡhleht hiſhna poſſoda; hera, -ae, Hiſhna goſpodinîa; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; pallaca, -ae, ena hiſhna kurba; pater familias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; penus, -ni, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; repertorium, -rÿ, en regiſhter ṡa ṡamerkovanîe hiſhnih rizhy; sartum tectum, hiſhna ſtréha, ali hiſhnu poſtréſhje; supellex, vel suppellex, -cis, pohiſhtvu, vſá ṡhlaht hiſhna poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hišica ž, F9, aedicula, Cerquiza, Capeliza, hiſhiza; attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; casula, hiſhiza, vttiza; cochlea, -ae, eniga polṡha hiſhiza; exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; gurgustium, -y, ena ṡhleht hiſhiza, en kozhuriz; ligellum, -li, ena utiza, hiſhiza, en kozhurez; mapalia, -orum, utte, erperge, hiſhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hlad m, F3, cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti; frigus collere, hlád yṡkati, lubiti; refrigerium, -ÿ, hlád, ohlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hram m, F4, caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani, ſyrni hram; cellarium, hram, keldir, ali kamra ẛa hranenîe; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram; thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali hram
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ibksonire [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spola- ime cirilske črke y
- cirilska številka 90
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igravec m, F5, ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en ygraviz take ygrè; tragoedus, -di, takeſhne ygrè ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iht [ȋht] samostalnik ženskega spola
jeza, žolčnost, ihta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imenje s, F13, as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu imenîe; bonum, -ni, blagú, iménîe; facultas, obláſt, imenîe, dopuṡzhenîe, blagú, perpuṡzhenîe; facultates, iménîa, bogatie, blagú; habentia, -ae, imenîe; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; opes, opum, blagú, ali bogatu iménîe; opulentus, -a, -um, bogat, per velikim iménîu; peculidum, enu meihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim iménîu; peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti iménîam; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina; substantia, -ae, blagú, imenîe, ſtán, ſtalu, ſtanina, obſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iskati [iskáti íščem] nedovršni glagol
iskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti: na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se: vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jed [jẹ̑d jedȋ] samostalnik ženskega spola
jed
PRIMERJAJ: jedba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jeziti se -im se nedov. jeziti se: je tudi greh ſe jeſiti nedol., inu ſerditi ǀ Isvelizhani ſo ty krotki, katiri nimaio navade ſe preperat, kregat, praudat, inu ieſiti nedol. ǀ nehajte ſe tulikain jesiti nedol. zhes tiga hudobniga Caina ǀ S. Bernardus ſe jeſij 3. ed., inu vupye ǀ katiri ſe ſerdj, inu jeſi 3. ed. zhes ſvojga blishniga je ſodbe dolshan ǀ ta bolni ſe jesi 3. ed., inu grima ǀ sakaj tedai ſe jeſite 2. mn., inu kaunete taiſte ǀ y s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite 2. mn., ſerdite, shrajate ǀ neieſiteſe +vel. 2. mn., neſerditeſe ǀ Bosh ſam zhes ſebe ſe jeſil del. ed. m ǀ se nei ſim ieſil del. ed. m ǀ ludje ſe ſo jeſili del. mn. m, on ſe je ſmeial ǀ satorai nemorem de bi ſe neiesila +del. ed. ž, Kregala, inu neklela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kad [kȁd kadȋ] samostalnik ženskega spola
kad, banja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kahla ž, F4, lasanum, -ni, ena kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; matella, -ae, matellio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa ṡzanîe; matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa; scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamer vez., F16, collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kapati -plje nedov. kapati, kapljati: Duhouni Svete Troyze imaio en verzh, is kateriga vſe skuſi ojle kaple 3. ed. ǀ ena solſſa sa to drugo y is ozheſs kaple 3. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga vſe gnade boshje na semlo nam kapleio 3. mn. ǀ s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kavkler m, F15, chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; gesticulator, kaukler s'rokami; gestuosus, -a, -um, vgibizhen, kakòr en kavkler, kateri veliku norzhaſtiga déla; hister, -ri, vel histrio, -onis, en kaukler; histrio, kaukler; histrionicus, -a, -um, kar enimu kauklerju ſliſhi; ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez; neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku pleſhe; pantomimus, en kaukler, kateri ṡná vſa ṡhlaht viṡhe na ſe vleizhi; petaurista, -ae, kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarie, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; schoenobates, -ae, en kaukler, kateri na ṡhtriki plèſhe; schoenobaticus, -a, -um, kar takeſhnimu kauklerju nuza, ali ſliſhi; ventilator, kateri veya, ali en kaukler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kelder m, F8, cellaris, -re, kar h'keldri ſliſhi; cellarium, hram, keldir, ali kamra ẛa hranenîe; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram; hypogeum, -gei, et hypogeon, en proſtor pod ṡemló, kelder, reipniza, etc:; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡa hraniti jidne rizhy; promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy; suppromus, -mi, en kluzhar zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kij m, F5, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleare, s'kyam ṡabiati; malleator, -ris, kateri s'batom, s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubno nareja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kir prisl., F161, avius locus, kir nei obeniga poota; educillum, oſtaria kir ſe vinu tozhi, toverna; epicaustorium, enu ogniṡzhe kir ſe kuri ogîn; habitabilis, kir ſe more prebivati; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; locus nemorsus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; macellum, -li, meſniza, kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo; nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir oréhi raſtejo; ostia Danubÿ, kir Tonava v'murje tezhe; panificium, -ÿ, kir kruh meiſio; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kladivo s, F7, malleator, -ris, kateri s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; malleus fabrilis, kovazhku kladivu; marcalus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; productilis, ruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klop [klọ̑p klopȋ] samostalnik ženskega spola
sedež za več oseb; klop
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klošč [klọ̑šč kloščȋ] samostalnik ženskega spola
žival klop, klošč, LATINSKO: Ixodes ricinus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klošter m, F6, abbátia, -ae, eniga Apata Closhter, ali prebivaliszhe; andronitis, -dis, moṡhka hiſha kir ṡami moṡhè prebivajo, cloſhter; claustrum, Cloſhter, ẛapor; coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha kir vkupai ṡhivejo; monasterium, samota, puṡzhava, klóſter; periſtylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
knof1 m, F4, internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; nodix, kateri knoffe déla; obstragulum, -li, tá knof na hlazhah; sagaria, -ae, kupzhia, barantia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhim knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
knofek m, F6, articulus, tudi knoffiki na enim pezlu; centinodia, trava na pootih s'knoffiki; enodis herba, ṡeliṡzhe pres knoffikou, ali pres koléniz; internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; nodulus, -li, voṡlizh, knoffik, garzhiza; ungvis rosae, tá beili knoffik na platelzih gartroṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kočija ž, F16, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ṡhejnfta; aurigare, vositi, kozhio vositi; carpentarius, kateri kozhie déla; carpentum, kozhia; carpenté. karch, kozhia; cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena kozhia; currus pensilis, viſſeozha kozhia; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki kozhÿ ſe voṡi; eſsedum, kozhÿza, ena ſorta kozhie; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; peteritum, -ti, ena viſſezha kozhia; pilentum, -ti, viſſezha kozhia; quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kočurec m, F2, gurgustium, -ÿ, ena ṡhleht hiſhiza, en kozhuriz, paſtirska hiſha; ligellum, -li, ena utiza, hiſhiza, en kozhurez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolar m, F4, faber plaustralis, kollár; plaustrarius, -a, -um, en voṡnyk, ali kollár; rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh ſiny; rotarius, -rÿ, kollár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolo -esa s 1. kolo: vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa: Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolomast [kolomȃst kolomastȋ] samostalnik ženskega spola
mazivo za os pri kolesu voza; kolomaz
PRIMERJAJ: kolomaz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kosilo s, F15, â prandio, po koſſilu; comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti; compransor, kateri je s'enim per koſſili; ferales epulae, pogrebṡku koſſilu, ali ſedmina; funebre epulum, pogrèbṡku koſſilu; impransus, -a, -um, preṡ koſſila, pres jedy, kateri nei koſſil; parentalia, -orum, tá ſedmina, ali koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti [str. 168b ]; prandere, koſſilu jeiſti [str. 172b ]; prandium, koſſilu [str. 168b ]; prandium, -ÿ, koſſilu [str. 172b ]; prandium abstemium, koſſilu pres vina; pransor, -oris, kateri koſſi, ali je per koſſili; pransus, -a, -um, kateri je koſſel, ali per koſſili jeidil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kost [kọ̑st kostȋ] samostalnik ženskega spola
kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kozel -zla m kozel: v' podobi eniga kosla rod. ed. ſe perkashe ǀ y oblubi eniga kosla tož. ed. shenkat ǀ ena pasteriza, katera je kosè, inu kosle tož. mn. paſsla ǀ s'temy kosli or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kreš m, F2, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per ſtudenzhinah, bobounik; cardamum, -mi, kreṡh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krilo s, F4, gremium, -ÿ, krilu; in gremio matris, na materim krili; offendimentum, offendix, ṡhnora na krilu; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krma1 ž, F14, farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; migma, kerma. Isai:30.24.v.; pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali paſhi; pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe; pabulator, kateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby; pabulatorius, -a, -um, kar h'kermi ſliſhi; pabulum, kerma, paſha; pascuum, -ÿ, kerma; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; pastio, -onis, â pasco, paſha, karma; pastus, -us, paſha, karma; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; secare, karmo koſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krokodil -a m krokodil: de bi y neshkodoval kokar uni AEgypterski Crokodil im. ed. (II, 33) ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile tož. mn., lintuarne, inu druge oſtudne shivali ← lat. crocodīlus ← gr. κροκόδῑλος ‛krokodil’; → krokotil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kruh m, F62, azymus panis, opréſni krúh, pres quaſſa; libo, -onis, en hleb kruha; manna, -ae, Nebeẛhki kruh, ena sladka reizh ṡa arznîe; meliceria, -ae, vel meliceris, -dis, krúh is medú, ali vasku, fefenprot; panes, hleibi kruha; panificium, -ÿ, kir krúh meiſio; panis, krúh; panis acimus, ſirkov krúh; panis butyraceus, maſlèn kruh; panis siligineus, arshèn krúh; pulmentarium, ṡhpiṡhe k'jeidi s'kruhom. Joa:21.v.5; segmentum panis, ena ſhnita kruha
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kruh m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop. [292: Cyclamen. Carniol. Svenske Kruh; v seznamu Nom. Carn. Svinski kruh]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kruh m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop. [292: Cyclamen. Carniol. Svenske Kruh; v seznamu Nom. Carn. Svinski kruh]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kupčija ž, F10, artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; chodchod: Eze:27. vſe ṡhlaht drage kupzhie; emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; mercatura, -ae, krama, kupzhia; mercimonium, kupzhia, krama; merx, -cis, kramarṡku blagú, kupzhia; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe, baratia; sagaria, -ae, kupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake; vendax, -cis, en velik predajaviz, kateri luṡht ima h'kupzhji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kuplerski prid., proagonium, -ÿ, kurbaria, kuplerṡku djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kurbarija ž, F10, fornicatio, lotria, kurbaria, lotrovanîe, nezhiſtoſt; incestus, -us, vel incestum, -ti, kurbaria v'ṡhlahti, lotria s'ṡhlahto; libidinari, ſe kurbarie derṡhati; meretricium, -ÿ, kurbaria; pellicatus, -us, kurbaria, polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene; proagonium, -ÿ, kurbaria, kuplerṡku djanîe; prostituere, ſe kurbarÿ podati; prostitutio, kurbaria, lotria; salacitas, lotria, kurbaria; stuprum, -ri, kurbaria
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
laket [lȃkǝt laktȋ] samostalnik ženskega spola
laktȋ] samostalnik ženskega spolalaket
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lamati nedov., F7, callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe lamati; lapicidina, -ae, jama ṡa kamen lamati; lapidarius, -a, -um, lapidariae latomiae, meiſtu ṡa kamî lamati; lapidarius, -ÿ, tá kateri kamen lama, ali lomi; latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti; latomus, -mi, kateri kamenîe lama, ali ſeika; ramos frangere, okléſtiti veye, lamati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
laški prid., F45, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55; natio Itala, Laṡhki narod; Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
latinski prid., F8, latia lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe; latialis, -le, latinṡki, bukouṡki; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki; latinsku = latino=carniolicum; latinus, -a, -um, Latinṡki; latius, -a, -um, is taiſte latinṡke deṡhele; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
laža -e ž laž: vſaka lasha im. ed. je G. Bogu ſuper ǀ Ner poprei je treba veidit kaj je laſha im. ed. ǀ Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie rod. ed. s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ preklinajne, shentovajne lashè im. mn., vbyajne, tatvina, inu preshushtvu je preveliku poſtalu ǀ more na druge ſe ſaneſti, inu verovat, kar drugi y pravio, de ſi lih vezhkrat ſo laſſje im. mn. ǀ De bi ti taisto shlushbo dosegil stu lash rod. mn. ſe zhes tuojga blishniga smislish ǀ kateri je bil ſmiſlil lashye tož. mn. ǀ ti s' lashami or. mn. okuli mene hodish → laž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leht [lə̏ht lǝhtȋ] samostalnik ženskega spola
laket
PRIMERJAJ: laket, lekat, lakot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
list m, F21, bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke; commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki; dare litteras ad aliquem, enimu lyſty piſſati, poſlati; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; epistola, lyſt; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; formularius, et formularis, kateri piſma, lyſty nareja, en Copyſt; instrumentum dotale, ṡhenitni lyſt; libellus repudÿ, lozhni lyſt v'mei ṡakonṡkimi; libellus supplex, ena suplica, proſhnîe lyſt; litterae, -arum, lyſty, piſma; mandatum, -ti, en ṡavkaṡni lyſt; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou lyſt; syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni lyſt; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni lyſt; y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ljudje [ljudjẹ̑] množinski samostalnik moškega spola
ljudje, ljudstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lomiti nedov., F2, lapadarius, -ÿ, tá kateri kamen lama, ali lomi; latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lopa ž, F7, diaeta, tudi en muſhouṡh, ali loupa, kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe; vestibulum, -li, loupa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lubje s, F5, cortex, ṡhkorja, lubje; corticatus, corticosus, lubjaſt, ẛhkorjaſt, polhin lubja; glubere, ṡkubſti, olupiti, lubje doli potegniti; induvium, -ÿ, lubje eniga driveſſa; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lupina ž, F16, acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino, orih, leiſhik, mandil; aglidia, -orum, vel aglites, zheſnove lupine; concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske s'lupinami; concha, ostrea. ein müschel. morski polsh, ali vſe shivali s'lupinami; culeola, -orum, ṡelene oréhove lupine, ali luṡzhine; enucleare, jederze is lupyn jemati; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarane; mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'tenko lupino; naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakòr Rumarji noſſio; putamen, -nis, lupina ſléherne rizhy: tá terda oréhova lupina; putamina ovorum, jaizhje lupine; siliqua, -ae, lupina od ſozhivja; testa ovi, vel limacis, lupina jaizhja, ali povṡhova; valvuli, lupine od ſozhivja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
margarana ž, F8, apyrinus, ſladke margarane; balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarane; pomum punicum, margarana; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mast [mȃst mastȋ] samostalnik ženskega spola
mast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mati ž, F22, abavia, Babize mati, prebabiza [str. 236a ]; abávia, -ae, Babize mati, prebabiza [str. 10b ]; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; bimater, dvakrat mati; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; frater germanus, brat po ozhetu inu materi; frater uterinus, brat po materi; genitrix, Rodniza, porodniza, mati; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; mater, mati [str. 133a ]; mater, Mati [str. 236a ]; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; matricida, -ae, kateri mater vbye; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; parens, ozha, ali Mati; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres matere; socrus magna, taṡzhe mati; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
meč m, F28, ensis, mezh; gladiator, en fehtar na mezh ṡvuzhen; gladius, mezh; harpe, -es, ena vkrivena ſabla, ali mezh; os gladÿ, oſtrúſt mezha; parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki mezh; pyrricha, plèṡ s'mezhy; stricto gladio, s'nagim mezhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec1 m, F6, halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; intermestris, -re, mlad méſſiz; luna, -ae, Luna, méſſez; lunaris, -re, méſſîzhnu, kar k'méṡzu ſliſhi; neomenia, mlai, mlád méſſiz; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesiti nedov., F5, depsere farinam, moko meiſſiti, gneſti, gremlati; farinam subigere, meiſſiti; magis, -dis, ena multra, ali nuṡhkie ṡa teſtú meiſſiti; panificium, -ÿ, kir krúh meiſio; pistrinum, -ni, kir ſe krúh meiſſi, ali pezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesnica ž, F3, carnarium, meſniza; laniarium, -ÿ, meſniza; macellum, -li, meſniza, kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mir -u/-a m mir: Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru: mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moč [mọ̑č močȋ] samostalnik ženskega spola
moč, sila
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
molčanje s, F3, conticinium, molzhanîe, nozhni myr pervega ſná; silentium, -ÿ, tihoſt, molzhanîe; taciturnitas, molzhanîe, tihoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
morjenje s, F3, mortes, morjenîe, ſmerti; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; trucidatio, morjenîe, groṡovitu vbyanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
motika ž, F10, bipalium, topilt matika; ligo. ein hau. matika; ligo, -onis, matika; marra, -ae, ena matika, ali ẛarpiza, s'katero ſe pléve, koſſèr; pastinare, s'matiko na nyvi, ali na puli kopati, kleſtiti; pastinum, -ni, matika, kramp, ſapón; rutrum, -tri, krámp ṡa kopanîe, matika; sarculum. ein Ege. matika, ſerpiza; sarculum, -li, matika, ſerpiza, zhekán; scaphium, -ÿ, ena matika, ali grable
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
možic m, F7, curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; mas, moṡhyz; masculus, -a, -um, moṡhat, mozhán: tudi moṡhiz; pomilio, -onis, en zvergelz, maihin moṡhyz; senecio, en ſtar moṡhyz; simius, -ÿ, ene affine moṡhyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nad predl., F34, I. s tožilnikom hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika vdariti; II. z orodnikom addubitatus, -a, -um, eden nad katerim ſé zvibla; cilium, -ÿ, obervi nad ozhmy; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; illachrymare morti alicuius, nad ſmertjo eniga ſe ṡjokati; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nagel prid., F38, festinus, -a, -um, hiter, nagel; furialiter, furiosè, s'naglim divjanîom; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; impetus, nagla ſyla, naglu planenîe; mors subitanea, nagla ſmert; praeceps, -tis, ſtarm, nagel; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla globozhina; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naložen -a prid. 1. obremenjen: naloshen im. ed. m s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu im. ed. s ſe polomi ǀ katerem je naloshenu im. ed. s skerbejti sa isvelizhajne teh dush ǀ nei ſte nalosheni im. mn. m s' butaro teh grehou 2. obložen: y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou s' shlahtnimi Kamini naloshenih rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nečast [nečȃst nečastȋ] samostalnik ženskega spola
nečast, sramota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nehanje s, F12, aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres nehanîa; ceſsatio, jenanîe, nehanîe; destitutio, nehanîe, ṡapuṡzhenîe; instanter, ſrezhnú, s'fliſſom, pres nehanîa; intermiſsio, intermiſsus, -us, popuszhenîe, nehanîe; interstitio, -nis, jenanîe, nehanîe; justitium, -ÿ, od pravde nehanîe; perpetim, pres nehanîa, vſe ṡkuṡi, pres jenanîa; sine intermiſsione, pres preſtanka, pres pozhitka, pres nehanîa; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa; uno contextu, pres nehanîa; vacatio, pokoi, od délla nehanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nemoč [nemọ̑č nemočȋ] samostalnik ženskega spola
nesposobnost, nezmožnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
noč [nọ̑č nočȋ] samostalnik ženskega spola
noč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
norski prid., F3, inepta causa, en norṡki iṡgovor; stolidus, -a, -um, tutaſt, norṡki, glumpaſt, nebaſt, tupoglavaſt, matorogaſt; stultiloquium, -ÿ, norṡku govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nuc m, F17, a nobis facit, tú je naſh prid ali núz; applico, -are, k'nuzu oberniti; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; desitus, -a, -um, â desinor, kar nai vezh k'nuzu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; fructuosa praedia, priſtave, katere doſti nuza perneſſó; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; fructus est in illis, per taiſtih je nuz, inu vṡhitak; H. ... servit etiam, ut nuzh, nox: alias nuz, utilitas; interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per uharnÿ; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; lucrosus, -a, -um, ſylnu nuzen, dobliveozhi, kar doſti nuza perneſſe; politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa; profectus, -us, prid, pobulſhanîe, napridik, tek, nuz, tú gori jemanîe; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; usualis, -le, kar ſe more nuzati, ali je k'naſhimu nuzu; utilitas, pridnoſt, prid, nuz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obrest ž, F3, intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per uharn5; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obrest ž, foenus, -orus, obreſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obrest ž, foenus, -orus, obreſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obroč m, F3, circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu, obrózh, okrogloſt; intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obrv [obȓv] samostalnik ženskega spola
navadno množina obrv
PRIMERJAJ: obočje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obrv ž, F6, blepharo, s'velikimi obervi; calliblepharum, ena arznia ẛa ozhy, obervi zhedne ſturiti; cilium, -ÿ, obervi nad ozhmy; diabrosis, -is, laſſy, ali obervi trepetanîe nad ozhmy; madarosis, laſſy is obervi vunkai padanîe; palpebrae, -arum, obervi, uje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ocvirek m, cremium, -ÿ, ṡvepleniza, tudi ozvirek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
očin prid., F6, amita, -ae, teta, ozhina ſeſtra [str. 21b ]; amita, teta, ozhina sestra [str. 237a ]; linea paterna, verſta ozhine ṡhlahte, ali rodá; paternus, -a, -um, ozhin, ozhetin; patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina; posthumus, -mi, po ozhini ſmerti rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
očna priča [óčna príča] (očina priča) samostalniška zveza ženskega spola
očividec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odbežanje s, F3, diffugium, odbéṡhanîe; effugium, -ÿ, odbéṡhanîe; evitatio, odbeiṡhanîe, ognenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odpahnjenje s, F3, repudium, -ÿ, reṡlozhik teh ṡakonṡkih ludy, odpahnenîe; repulsa, -ae, odpahnenîe, odpovedanîe; repulsus, -us, pregnanîe, odpahnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odsvetovati nedov. odsvetovati: hudizh y sazhne odſvetovat nedol., de bi neshla ǀ Poberiſe prozh od mene Satan, kir meni hozhesh od ſvetovat nedol., de bi ſe nepuſtil krishat ǀ jest ſim tebi odſvetoval del. ed. m de bi ne bila shla ǀ Peter mu je odſvetoval del. ed. m, inu branil ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval del. ed. m tej dekelzi Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ sapuvid je meni odſvetouala del. ed. ž ǀ ta druga sapuvid pak je njemu odſvetvala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ofrten -tna prid. prevzeten, ošaben, slavohlepen, razkošen: Offerten im. ed. m, inu ſilnu preuſeten je bil uni lyſt katiriga je Perſianski Krajl Sapor piſſal Conſtantinu Ceſſariu ǀ Ta offertni im. ed. m dol. vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna im. ed. ž, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo ǀ zhe vſamem eno bogato bo offertna im. ed. ž, ter y bon mogal ſtrezhi, kakor en hlapez ǀ de li dobro doto imà ſa drugu nemaraio, bodi huda, ali dobra, bodi lepa, ali garda, bodi offertna im. ed. ž ali pohleuna, de li je bogata je vshe dobra ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna im. ed. ž, inu preuſetna ǀ Kakor spuvid uniga offertniga rod. ed. m Fariseva ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … lete offertne rod. ed. ž, inu golufne Jazabele ǀ sa volo mojga offertniga rod. ed. s, inu nebrumniga guantajna ǀ v'nje offertni tož. ed. m dol. guant ſe oblezhe ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno tož. ed. ž, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno ǀ vy paK s'vaſhim offertnim or. ed. m, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite ǀ bosh s'tem offertnem or. ed. m krajlom Nabuk: v'Nebu pogledal inu saupyl ǀ Kei ſte vy sdaj ò Preusetni, inu offertni im. mn. m ludje ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is offertnih rod. mn. pohleuni ǀ od ſtu offertnijh rod. mn. pètnajſt ſe kumaj najde de bi ſe pravu sgrevali ǀ offertne tož. mn. m gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy or. mn. guanti vashe truplu pokriti presež.> ner offertnishi tož. mn. m gvante je noſſil → ofrt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ogrski prid., F2, Hungaria, vogerṡka deṡhela; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodé Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ohlajenje s, F3, frigefactio, ohlajenîe; refrigeratio, ohlajenîe; refrigerium, -ÿ, hlád, ohlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Olibrius m osebno lastno ime Olibrij: Olybrius im. ed., kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana ǀ Olybrius im. ed. je uprashal ǀ Sapovej Olybrius im. ed. do nagiga jo slezhi, inu na kol obeſſit, ter perſy, inu trebuh s' gorezhmy baklamy y shgati ǀ Potle sapovej Olybrius im. ed. en velik kad vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi Olíbrij, lat. Olybrius, snubec in mučitelj sv. Marjete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oteči -čem dov. oteči: ta zartana kosha plava rata, inu otezhe 3. ed. (IV, 459) ǀ kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh otekal del. ed. m (I/2, 195) ǀ nigove liza ſo bile otekle del. mn. ž/s (II, 475)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otročji prid., F9, ludus infantilis, otrozhja ygrazha; nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih; non sunt nugae, tú néſo otrozhje ygre; nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe predaja; paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk; pappa, -ae, otroz[h]ji mozhnik, ali ṡpiṡha; puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila; puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡashene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ozek prid., F15, acrochordon, ſo bradovize ... ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske; andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama; angiportus, ena maihina voska gaſſiza; angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustus, voṡik, teſſán; coarctare, voṡku narejati, na teſnu gnati, v'kup ſtiṡkati, ṡviti; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; fauces, en voṡki poot v'mei gorami; fretum, -ti, enu voṡku morjè; oculi contuosi, voṡke ozhy; parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki mezh; perangustus, -a, -um, cilú voṡik; pristis, -tis, ena dolga voṡka ladja; transtra, -orum, tá klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pajek m, F8, aranea, et araneus, paik; phalangium, -gÿ, vel stellio, ena ſorta prehudiga paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy, ṡatorai ſe imenuje ṡemlè paik; psalangium, -ÿ, ta paik, s'velikimi, inu dolṡimi nogami; sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila, inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki paik; solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva; stellio, -onis, en pikaſti ṡemelṡki paik; tipula, -ae, komár, ali paik na vodi s'ſheſtémi nogami, hitru plava, inu lahku vodi hodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pantofelj -na m copata: y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou rod. mn. s' shlahtnimi Kamini naloshenih (IV, 143) ǀ Iudith je noſſila pantofelne tož. mn. (V, 34) ǀ gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne tož. mn. noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio (V, 34) ← nem. Pantoffel ← frc. pantoufle ‛copata’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
par -a m 1. par: y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para: v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko: ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
past [pȃst pastȋ] samostalnik ženskega spola
past
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pastirski prid., F11, aegloga, paſtirski pomeinik; agolum, paſterska paliza, kravala; attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; carmen bucolicum, paſtirṡka peſſim; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; lonchitis, ṡeliṡzhe, paſtirṡke taṡhkize; pastorale, Paſtirṡka, ali ṡhkofja paliza; pastoralis, -le, pastoritius, -a, -um, pastorius, -a, -um, paſtirṡku; pedum, -di, ena paſtirṡka paliza; tabernacula pastorum, paſterṡke utte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
peč [pẹ̑č pečȋ] samostalnik ženskega spola
peč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pečovje s, F10, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cautes, -tis, pezhovje; caverna, votlu pezhovje, jama, luknîa; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; rupes, -is, pezhovina, ṡhkolovje, pezhina, pezhovje; scopulosus, -a, -um, polhin ṡhkál, inu pezhovjá; scopulus, -li, pezhovje, ali ṡhkala v'vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ped [pẹ̑d pedȋ] samostalnik ženskega spola
dolžinska mera ped, pribl. 20 cm
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pedipsa (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, supplicium, -cÿ, pedipsa, pedipsanje Verant. [Beseda je samo v starejših virih hrvaških dalmatinskih piscev, Verantius, Dict. 1595, je nima.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pedipsanje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, supplicium, -cÿ, pedipsa, pedipsanje Verant. [103: Supplicium, Leyb-straaff, Pedipßanye; str. 5: Afflicatio, Trübſal, Pedipßanye]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pelen m, absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pelin m, absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pelin m, artemiſia, 2)Pelin Scopoli [364: Artemisia. Carniol. Peln. Beln. Pelin; v seznamu Nom. Carn., razen Beln, teh imen ni]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pelin m, artemiſia, 2)Pelin Scopoli [364: Artemisia. Carniol. Peln. Beln. Pelin; v seznamu Nom. Carn., razen Beln, teh imen ni]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pest [pẹ̑st pestȋ] samostalnik ženskega spola
pest
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
piš [pȋš pišȋ] samostalnik ženskega spola
močen (vrtinčast) veter; piš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
piščev [pīščǝv pīščve] samostalnik ženskega spola
piščal
PRIMERJAJ: piščal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
plat [plȃt platȋ] samostalnik ženskega spola
stran, del, plat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
plevnica ž, palearium, -ÿ, ena plevniza, pojata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pobegnjenje s, transfugium, -ÿ, pobégnenîe, vṡkozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pojata ž, palearium, -ÿ, ena plevniza, pojata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poleg predl., F6, Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; pellicatus, -us, kurbaria, polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden polig druṡiga vklenênih; triga, -ae, try koinî polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poln prid., F31, aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti; astrifer, poln ṡvéṡd, ṡvésdnoſhai; copiosa civitas, méſtu vſiga polnu; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; somno gravatus oculus, okú polnu drémute; urbs turrita, enu méſtu polnu turnou; prim. polhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polnoč [pȏu̯noč pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola- polnoč
- sever
PRIMERJAJ: polnočni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pomenjenje1 s, F7, apodix, sive apodiſses, enu pomeinenîe, en ſleid; praesagitio, vganka, poprei poveidanîe, pomeinenîe; praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo pomeinenîe, ali prikaṡin; prognosticon, enu ṡnaminîe, ali pomeinenîe kai prihodniga; significatio, porozhenîe, pomeinenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pomoč ž, F32, adjutorium, pomúzh; auxilium, pumozh, pomúzh; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati, pomúzh ṡa pomúzh; opis, pomúzh; opitulari, pomagati, h'pumozhi priti, pumozh dati; subsidiarius, -a, -um, kateri na pumozh pride; subsidium, -ÿ, pomúzh; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; venire in auxilium, h'pumozhi priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
posebe prisl. posebej: sa isvelizhajne vſakatere duſhe poſebe ǀ de y nej treba poſebe kuhat ǀ kakor de bi ena ſama duſha bila, ali taku rekozh, de ſledna dusha po ſebe bi ſvojga Boga imela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
postelja ž, F26, biclinium, ena kamra s'dvéma poſtilima; cline, -es, ena poſtila; clinicus, -a, -um, kateri nikuli s'poſtile ne vſtane; clinus, ena poſtila; cuba, poſtila; lectus, -cti, poſtila; puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila; stratum, -ti, lega, ṡhtraja, poſtila; thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali hram; torus, -ri, ena poſtela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
posvariti -im dov. posvariti: ſe nebo bala poſvariti nedol. ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste podvzhish, te pregreshne posfarish 2. ed. ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio Ime Boshije, ijh nepoſvarish +2. ed., ijh neshtrajfash ǀ poſvarite vel. 2. mn., inu shtrajfajte vashe otroke ǀ Ah pomogajte y is te nevarnoſti, posfarite vel. 2. mn. jo pod vuzhite jo ǀ G. Bug ſe je bil njega shonal, inu li na tihim posfaril del. ed. m ǀ de yh bo pokregala, poſuarila del. ed. ž, podvuzhila ǀ de yh bo pod vuzhila, inu po ſvarila del. ed. ž s' dobruto
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pošta -e ž vest, novica: kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pot3 m sel: pride en pot im. ed., y perneſſe to shaloſtno poshto (IV, 409) ǀ ona je kakor en poot im. ed., ali Corrier (III, 317) ← bav. srvnem. pote, srvnem. bote ‛sel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
potrata ž, F2, perditio, pogublenîe, konzhanîe, potrata, ṡatrenîe; proluvium, -ÿ, ṡadjanîe tega blagá, ṡaprava, potrata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
predgovor m, F5, praefatio, predguvor, predgovorjenîe; prologus, -gi, predgovor, enu naprei govorjenîe; proloquium, -ÿ, predguvor; prooemiari, en predgovor ſturiti, ṡazheti govoriti; proemium, -mÿ, en predgovor, ali ṡazhetik eniga govorjenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prehiter prid., F6, inopinus, -a, -um, prehiter, prenagel; praeceler, -ris, prehiter, prelegák, ſylnu hiter, ali lagák; praejudicium, -ÿ, prehitra pravda, ṡhkoda, poguba; praeproperus, -a, -um, ſylnu prehitir, cilú prenagil; praevelox, -cis, ſylnu hitir, celú hitir, ſhe prehitir; syncope, prehitra, inu velika omadleviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
preigranje s, proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prekupec m, F2, dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; propola, -ae, prekupez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
premoči -morem dov. 1. moči: jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem 1. ed. ǀ koku ti premoresh 2. ed. tulikain terpèti ǀ lahko premorish 2. ed. tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ vidjo kaj premore 3. ed. ta strah ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere, de nikuli obedn vezh y nepremore +3. ed. pomagat ǀ my ſe pofliſſamo kar premorimo 1. mn. ǀ s' gnado boshio pak vſe premorémo 1. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny savesal de nezh vezh nepremorimo +1. mn. ǀ Bres tuoje S. Gnade nezh nepremoremo +1. mn. ǀ aku bote ſturili tu vaſhe, inu ſe pofliſsali kar premorite 2. mn. G. Bogu shlushiti ǀ Aku tedaj tulikajn premorio 3. mn. muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ po tem bodezhim poti tiga terpleina hodit nepremorio +3. mn. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh de tebe shtrajfat nepremorjo +3. mn. ǀ zhlovek ſi je pomagal, kar je premogal del. ed. m ǀ Obedn zhlovek bi ne premogil del. ed. m tulikajn saneſti ſvojmu Saurashniku ǀ Bug hotel de bi premogla del. ed. ž tu sturiti ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli del. mn. m s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat 2. premagati: S'tem bom premogal del. ed. m ſmert ǀ Philiſtery so bily njega lahku premogli del. mn. m, s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli del. mn. m, inu ranili tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh 3. biti dovolj premožen: jeſt nepremorim +1. ed. almoshno dati ǀ de ſi lih pohleunu yh s'en dar proſſio, s'to beſsedo, nimam, inu nepremorem +1. ed. vſelej s'hishe yh ſpravio ǀ Aku nepremoresh +2. ed. doſti dat, daj tu maihinu kar premoresh ǀ enimu petleriu pak eno restargano ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore +3. ed. ǀ poverniti Tebi nepremorimo +1. mn. ǀ ſe sgovariate, de nepremorite +2. mn. almoshno dati ǀ ony nepremorio +3. mn. taku lepu taiſto gvantat ǀ k'sadnimu sklene, de hozhe eno Zirku Bogu h' zhaſti ſiſidat, kadar bo premoril del. ed. m ǀ kadar bi premogli del. mn. m radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili 4. imeti, posedovati: S. Chryſologus pravi vam, katiri veliku nepremorite +2. mn., dajte eno droftinizo, de bote celli hleb prejeli ǀ je ſuete ſacramente andohtlivu prejela, inu kar je premogla del. ed. ž vbuſhizom dalla ǀ ta S: Mosh Saba prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prerajtanje s, F2, ratiocinatio, raṡbor, modri poguvor, ali preraitanîe; ratiocinium, -ÿ, raitinga, raitanîe, preraitanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prerokovanje s, F8, augurium, na tyze merkanîe, isgledanîe, prerokuanîe; coscinomantia, prerokovanîe gledajózh ṡkuṡi reſhetu; effata, -orum, prerokovanîa; necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih mertvih, ali od ſmerti obudenih; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; praedictio, praedictum, poprei povédanîe, prerokovanîe, pohvalenîe; prophetia, -ae, prerokovanîe; vaticinium, -ÿ, vaticinatio, prerokovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prestran prid., F11, amplus, -a, -um, preſtrán, na ſhiroku ſega; collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; expatians lacus, enu veliku ſhiroku yṡèru, preſtranu; largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhát, ſhirók; laxus, -a, -um, preſtrán, popuṡzhen; peramplus, -a, -um, ſylnu preſtrán, spatiosus, -a, -um, preſtrán; vastus, -a, -um, preſtrán, ſylnu velik; via aperta, odpert, ali preſtran poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prešuštvo s, F7, adulterari, preſhuſhtovati, preſhushtvu tribati, ṡkasiti, folſhio ſturiti; adulterium, -ÿ, preſhuſhtvu; compertus in adulterio, v' preſhuſhtvi ẛapopaden; mechari, preſhuṡhtvu tribati; mechia, preſhuṡhtvu; moechari, vel moechiſsare, preſhuſhtvati[!], preſhuṡht[v]u tribati; moechia, prèſhuṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pribežanje s, F6, perfugium, -gÿ, perbéṡhanîe; profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; receptaculum, -li, perbeṡhanîe, erperge; recursus, -us, perbeshanîe; refugium, -ÿ, perbeshanîe, ṡatok; suffugium, -gÿ, perbéṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pričovanje s, F2, testatio, prizhovanîe; testimonium, -ÿ, prizhovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pridigar -ja m pridigar: skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pridržavec m, dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prikazen ž, F3, prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo pomeinenîe, ali perkaṡin; visio, visum, -si, videnîe, prikaṡen, perkaṡin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pripomoč [pripomọ̑č pripomočȋ] samostalnik ženskega spola
pripomoček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
priporoštvo s, partrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prisega ž, F17, abiurare, s'priſego tayti, ſe odpovédati; adjurare, h'perſegi gnati, ẛarotiti, rotiti, preklinîati, ẛaklinîati; aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska; auctorare, s'perſego oblubiti; compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo s'perſego; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; exjurare, perſegati, inu s'perſego poterditi; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; juramentum, perſega; mecastor, taku meni Castor pomagai, perſega; obtestatio, perſega, ali ena mozhna proſhnîa, inu riſnizhna; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; sacramentum, -ti, ṡkrivnoſt, perſega, ſacrament, ṡavèṡa; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; spondere pro aliquo, ſe s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prisegovanje s, perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pristolje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, solium, -lÿ, priſtolje. Verant. [99: Solium, Thron, Priſztolye]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prostor m, F45, amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik; capacitas, proſtor, proſtranoſt; distantia, proſtor; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; in patenti, na proſtoru; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; interstitium, -ÿ, tá proſtor v'mei dvéma rizhama; laxitas, proſtor, ſhirina; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; olympiadis luſtrum, proſtor petih leit; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; secedere de via, is pota ſtopiti, proſtor dati, na ſtran ſtopiti; situs, -us, perloṡhnoſt eniga proſtora, ali kraja, en ſtán; spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prst2 [pȓst prstȋ] samostalnik ženskega spola
zemlja, prst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
putrih m, imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, en putrih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rajtanje s, F5, arithmetica, kúnſt v'raitengi, v'raitanîu, raitanîa; computus, raitanîe, quitenga, okleiṡzhenîe; ratiocinium, -ÿ, raitinga, raitanîe, preraitanîe; rationarium, -rÿ, buque ṡa raitanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rajtinga ž, F4, ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu; ratiocinium, -ÿ, raitinga, raitanîe, preraitanîe; rationes, raitinge, razhuni; rationista, -ae, tá kateri raitinge déla, ali vuzhy raitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rast m, pterygium, -ÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rasti -tem nedov. rasti: na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti nedol. ǀ od kot pride de morje sdaj raſte 3. ed., zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ po plazah, inu gaſſah traua raſte 3. ed. ǀ shitu, Kateru na nijvah raste 3. ed. ǀ ena nyva na kateri nezh neraſte +3. ed., obedn jo nedella ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte lepih rosh raſteio 3. mn. ǀ vy ſte ſemla is katere rasteio 3. mn. ǀ ona ſe je selenila, inu rasla del. ed. ž, inu zvedla ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala, inu raſla del. ed. ž ǀ oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu del. ed. s ǀ is taiste koreine veliku olik je raſtlu del. ed. s ǀ varva de bi koprive, inu ternie neraslu +del. ed. s ǀ ſe troshta de bodo nagelni rasli del. mn. m ǀ zhaka de bi hrushke raſle del. mn. ž ǀ y shenka taiſto semlo kir roshize ſo rasle del. mn. ž ǀ kadar pak bi li ſe fliſsal de bi koprive neraſle +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razglasanje s, praeconium, -ÿ, tú reṡglaſſanîe, ali hvala
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razloček m, F13, commiſsio, na drugih reṡlozhik, puṡzhenîe, ogledovanîe, porozhenîe; differentia, reṡlozhik, reṡlozhenîe; digeries, digestio, vkaṡanîe, odlozhenîe, reṡlozhik, pozeranîe jedy v'ṡhelodzu; discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt; distinctus, -us, mnogiteri reṡlozhik; diversitas, reṡlozhik, negliha; indifferenter, nereṡlozhnu, pres reṡlozhka; interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari: mea non interest, meni nei mari ṡa tú; paragraphus, reṡdilenîe, reṡlozhik; repudium, -ÿ, reṡlozhik teh ṡakonṡkih ludy, odpahnenîe; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik, ſodba, obſojenîe, ṡhtimanîe, pametnu govorjenîe; sine discrimine, pres reṡlozhka; solutio, plazha, odveṡanîe, reṡlozhik, odreſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razplat [razplȃt razplatȋ] samostalnik ženskega spola
razpoka, špranja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reč [rẹ̑č] samostalnik ženskega spola
- stvar
- beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reč -i ž reč, stvar: kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reči rečem dov. reči: Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči: saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava: velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ribji prid., F14, branchiae, ribja uſheſſa; garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; lactes, tá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku; multitia, -orum, ena batta ṡa ribji lou; oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila ribja ṡhulza; pinna, -ae, ribje peretnize [str. 164b ]; pinna, fischfeder, ribje perú [str. 250a ]; piscatio, rib lovlenîe, ribji lou; piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu, ribji lou; piscem desquamare, ribje luṡkine doli oſtergati; piscem exoſsare, ribje koſty ſtrébiti; spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn; squama, -ae, ribja luṡkina [str. 205b ]; squama, schup. ribja luskina [str. 250a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ruhtica ž, F7, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe; lunaria, divja ruhtiza; plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju; ruta, -ae, ruhtiza ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; rutaceum vinum, vinu s'ruhtizo naryenu; rutaceus, -a, -um, is ruhtize; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèṡan, namaṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sani ž mn., F5, in Rheda, na ſinéh; rheda, -ae, ena kulla, ſiny; rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh ſiny; rhedarius, -a, -um, kar k'ſiném nuza, ali ſluſhi; traha, -ae, ene ſeny
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
scanje s, F6, matella, -ae, mattelio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa ṡzanîe; matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa; scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa ṡzanîe; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati; urina, -ae, ṡzalniza, ṡzanîe; urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sedeti -im nedov. sedeti: je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sestra ž, F29, abmatértera, -ae, babize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza. Bábina ſeſtra; aely, moshè dvéh ſeſter; consobrini, ſestrizhi, dvéh ſéster otrozi; glos, -ris, moṡhova ſeſtra; propatrua, predéda ſeſtra; sobrinus, -a, -um, ſeſtriz, is ſeſter otroci; soror, ſeſtra; sororius, -ÿ, ſvák, ſeſtre móṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sešiti [sǝšíti sǝšȋjem] (izšiti) dovršni glagol
sešiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skrb [skȓb skrbȋ] samostalnik ženskega spola
- skrb
- skrbnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skubsti nedov., F4, deplumare, oṡkubſti, ṡkubſti; glubere, ṡkubſti, olupiti, lubje doli potegniti; lanicium, -ÿ, lanificium, kir ſe volna déla, ṡkube, ali tepe; vellere, pukati, ṡkubſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skušanje1 s, F8, conamen, conatio, conatus, -us, ṡkuſhanîe; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; gymnas, -dis, enu vadenîe, pofliſſanîe, ṡkuſhanîe v'eni, inu drugi rizhei; periclitatio, vaganîe, ṡkuſhanîe; praetentatus, -tus, tú poprei ṡkuſhanîe, poprei vaganîe; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; sphaeromachia, -ae, tú vadenîe, ali ṡkuſhanîe te ygre, ali v'tei ygri s'ṡhogo; subreptio, occulta tentatio, ṡkrivnu ṡkuſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slabod ž, privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnoſt, fraynga, ſlabod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slabodnost ž, F6, emiſsio, nis, vun ſpuṡzhenîe, odreiſhenîe, ſlabodnoſt; libertas, leidigſtvu, ſlabodnoſt; licentia, -ae, dopuṡzhenîe, ſlabodnoſt; manumiſsio, ſlabodnoſt, frajoſt, iṡpuṡzhanîe; privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnoſt, fraynga, ſlabod; priviligarius, -a, -um, privilegatus, s'ſuſebno ſlabodnoſtjo obloṡhen; prim. slobodnost
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati: Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati: aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se: Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sloboda ž, privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnoſt, fraynga, ſlabod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sloboščina ž, F2, immunitas, ſlobodnoſt, ſloboṡzhina od gmain teṡhave; privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnoſt, fraynga, ſlabod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slonokost [slonokọ̑st] samostalnik ženskega spola
slonova kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smet [smẹ̑t smetȋ] samostalnik ženskega spola
smet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
snet [snẹ̑t snetȋ] samostalnik ženskega spola
- prazno zrno, pleva
- posteljica, ki se izloči po porodu
PRIMERJAJ: senki
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sod m, F13, cadus, -i, tudi en velik ſod; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; doliaris, et re, kar k'ſodam ſliſhi; doliarius, -ÿ, pintar, kateri ſode déla; inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; medium dolium, pol ſoda; semitritus, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi; vas, vasis, ena poſſoda, en ſód; viere, vèṡati, ſode nabiati; vinum doliale, vinu is ſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
solza -e ž solza: ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
soseben -bna prid. poseben: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni im. ed. m dol. dar Boshy ǀ ta je ena ſuſebna im. ed. ž gnada Boshja ǀ leta je bila modruſt, inu ſoſebna im. ed. ž skerb boshia ǀ S. Epiphanius pak pravi, de je enu ſuſebnu im. ed. s dellu ſaſtopnoſti Boshje ǀ od troshta ſuſebniga rod. ed. m, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate ǀ obene ſuſebne rod. ed. ž skerbi ne iskashe ǀ bres ſoſebne rod. ed. ž gnade Boshje ǀ sa volo ſvoje velike ſuſemne rod. ed. ž lepote delezh je bila slovitna ǀ od ſuſebniga rod. ed. s veſselja ſamy ſebe sgruntat nej ſo mogli ǀ je Gotharda isvolil sa ſvojga ſuſebniga tož. ed. m ži. shlushabnika ǀ ſam G: Bug je njemu bil oblubil to ſuſebno tož. ed. ž gnado ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno tož. ed. ž ſaſtopnoſt v' mej tizamy ǀ zhlovek, katerimu G: Bug suſebno tož. ed. ž saſtopnost, inu pamet je dall ǀ takushno ſvſebno tož. ed. ž gnado Abraham je bil od G: Boga prejel ǀ G. Bug enu ſoſebnu tož. ed. s veſſelje imà ǀ enu ſuſebnu tož. ed. s shlahtnu mejstu v'Nebeſsyh y perpravil ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem or. ed. m fliſſom po vſeh kotah ǀ krajl s'ſuſebno or. ed. ž dobruto ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne tož. mn. ž ſkale ǀ Obilnoſt te shpishe pomeni te ſoſebne tož. mn. ž gnade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sreda1 ž, F10, diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes ſrédo ene okrogle rizhy; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; in centro terrae, v'ſrédi te ẛemlè; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; interequitare, v'meis jéṡditi, na ſrédi jéṡditi; internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; meditullium, -lÿ, ene ſleiherne rizhy ſreida; medium, -ÿ, tú ſrednîe, ſreidoſt, ſréda; stamina, te poſſodize v'ſreidi te roṡhe; umbilicus, -ci, popik, ene ſléherne rizhy ſreida, tú ſpreidnîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
srednje sam., F3, medium, -ÿ, tú ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda; modiolus, -li, tú ſreidnîe v'kolleſſi, tú peiſtu; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sredost ž, F2, centrum, ſrédúſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni; medium, -ÿ, tú ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stanje s, F4, manens, oſtajezh, ſtanîe, oſtanek; oppositus, -us, oppositio, pruti ẛtavṡzhina, pruti ſtanîe; patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe; statio, ſtanîe, ſeidaliṡzhe, poſtavanîe, teh ṡholnerjeu poſtavlena vahta, ſtavka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stanovanje s, F3, fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe s'vunai méſta; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na plazi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
star prid., F112, anicula, ena ſtara babiza; antiquus, ſtar; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli; elementarius, en ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega ſtariga ṡazhetka vuzhy; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte; trien, -nis, -ne, try leita ſtar; veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar, ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar; vetustè, vetustiſsime, cilú v'ſtari navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten ſtari Hrovatji
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten ſtari Hrovatji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stari sam., F7, anilis, eniga ſtariga ṡhena; discubitorius, -ÿ, en ẛeſſil ẛa te ſtare; discubitorius lectus, ena poſtila, na kateri ſo nékadai per vezherji ti ſtari leṡhali naſlonîeni; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; grabatum, -ti, en ṡheſſil ṡa te ſtare h'pozhivanîu; senilis, -le, kar enimu ſtarimu ſliſhi, ſtarkati; seniliter, kakòr ty ſtari, kakòr en ſtar mósh, ſtarkaſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stoječ del., F15, aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda; firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin; fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên; imminens, naprei ſtojezhi; nomen substantivum, ſtojezhe imè; obfirmativus, -a, -um, ṡupar ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt; obnixus, -a, -um, ṡupar ſtojezh; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti; praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho ſtojezhi; prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika; prominentes venae, vun ſtojezhe ṡhyle; promineus, vun ſtojezhi; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stol2 m, F8, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe [str. 31a ]; balanus, zafelz ẛa ſtol [str. 34a ]; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arznia] katera h'ſtolu ṡhene; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; supositorium, balanus, glans, en zafelz ṡa ſtol [str. 134a ]; suppositorium, zaffilz ṡa ſtol, ali ṡa purgeranîe [str. 213a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stopale (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., vestigium, -gÿ, ſtopalle [Verant.112: Veſtigium, Fuß-stapffen, Sztupaly]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stran [strȃn stranȋ] samostalnik ženskega spola
bočni del trupa od kolka do rame; stran
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
strupovit prid., F12, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; dipsas, ena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; dispas, sive situla, kazhiza ... takú ſtrupovita; exitialis, pogubliu, ſmerten, ſtrupovit, ṡhkodliu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha; scorpio, vel scorpius, -ÿ, ṡhkarpián, ſtrupovita ṡhivál; solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva; virulentus, -a, -um, ſtrupovit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
studenčina ž, F4, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per ſtudenzhinah, bobounik; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; lympidus, vel limpidus, zhiſt kakòr ſtudenzhina; putealis, -le, puteanus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stvar [stvȃr stvarȋ] samostalnik ženskega spola
kar je ustvarjeno; stvar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svak m, F8, affines. geschwägerte. tá blishnî, ſvák [str. 237b ]; affinis, tá blishnî, ſvák, Divèr, ſvèſt [str. 18b ]; cognatus, moja ṡhlahta, roják, ſvák; gener, ṡet, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18; levir, moṡhá brata ſvák [str. 125a ]; levir. des Mans bruder, schwager. Moshá brata ṡvák [str. 237b ]; sororius, -ÿ, ſvák, ſeſtre móṡh [str. 203b ]; sororius. Der schwester Man, schwager. ſestre mósh. ſvak [str. 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šaladija ž, oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila ribja ṡhulza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ščet [ščẹ̑t ščetȋ] samostalnik ženskega spola
krtača za odstranjevanje uši
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ščip m, plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šenkinga -e ž darilo: Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga im. ed., kakor praviza ǀ aKu ludem shenKinga im. ed. nedopade ǀ nej hotela obeniga plazhila, ali shenkinge rod. ed. imeti ǀ grè k'eni zupernzi, y oblubi veliko shenkingo tož. ed. ǀ de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo or. ed. do vekoma ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo or. ed. na ſvoio vero perpravil ǀ shenkinge im. mn. bodo vun oſtaiele ǀ Bo una s'kusi tulikain oblubi, inu shenkinh rod. mn. K'sadnimu pervolila, inu greh doperneſla ǀ namesti shtrajfinge, veliku uredne shenkinge tož. mn. ijm je bil dal ǀ ſerditu je bil odgovuril tem, kateri mu ſo bily skenkinge tož. mn. pernesli ǀ tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga tož. mn. poſlal ← srvnem. schenkunge ‛darilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
širok prid., F56, amplitudo, proſtor ſhirók, inu velik; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caprunculum, ſhiroka lonzhena poſſoda; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; plantago, tá ſhiroki tarpotez, ṡeliṡzhe; pollicaris, -re, en palz ſhirok; subcingulum, -li, en ſhirók pas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šivanka [šívanka] in [šivȃnka] samostalnik ženskega spola
šivanka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škaf m, F4, cirnea, -ae, en vinṡki ṡhkaff; scaphium, -ÿ, en ṡhkaf sa vodó; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkaff ṡa ṡhehtanîe; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škarpijan m, scorpio, vel scorpius, -ÿ, ṡhkarpián, strupovita shivál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škoda ž, F30, damnum, ṡhkoda, poguba; detrimentum, ṡhkoda, poguba; dispendium, ṡguba, ṡhkoda; incoruptè, pres vſe ṡhkode, neſtrohlivu; indemnitas, neṡhkodlivoſt, ṡhkode frajoſt; infortunium, neſrèzha, ṡhkoda; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda; praejudicium, -ÿ, prehitra pravda, ṡhkoda, poguba; sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali plazhati; sospitare, ſhermati, pred ṡhkodo varovati, inu odteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špotati se -am se nedov. posmehovati se, rogati se: Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota 3. ed. Boshj ſapuvidi, shentuje njega S. Ime ǀ noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio 3. mn. ǀ Hudizhy ſe k' temu ſmejeio, inu ſe tebi shpotaio 3. mn. ǀ en mladenizh ſe je shpotal del. ed. m Philoſophu ǀ jest bi ſe neshpotal +del. ed. m vam, kateri ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ jest bi ſe vam nashpotal del. ed. m ǀ ſe bere od Anne Samvelave matere, kateri ſe je shpotala del. ed. ž Phennena ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili, inu vam ſe shpotali del. mn. m ǀ ſe bodo meni poſmehovali, inu shpotal del. mn. m ǀ NEpametni gvishu ſo bily taiſti, kateri ſo shpntali del. mn. m Erachlituſu Philoſophu ← srvnem. spotten ‛posmehovati se, rogati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tavžentroža ž, libadium, -ÿ, tavshentroṡhe, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tekati nedov., F12, chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga tékajo; circuncurrere, obtezhi, okuli tékati; circuncursare, ſem ter tam tékati; cursare, ſem ter tam tekati; cursare, et cursitare, ſem ter tám tékati; cursitare, vſeṡkuṡi tékati; decurrere, doli tezhi, doli tékati; discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telog m, F3, elleborus, et elleborum, et Helleborum, telog, kokovjek; melampodium, -ÿ, ṡeliṡzhe, tá zherni telog; pituitaria, -ae, je ena ſorta teloga, ṡeliṡzha, je dobra ṡa vuſhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tepsti2 nedov., F4, femur cedere, ſtegnu tepſti; lanam parare, volno tepſti; lanicium, -ÿ, lanificium, kir ſe volna déla, ṡkube, ali tepe; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡa maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tihost ž, F7, concubium noctis, pervi nozhni ſen, nozhna tihoſt; placiditas, krotkúſt, tihoſt, dopadlivoſt; quies, pozhitik, pokoi, pozhinik, tihoſt; sedatio, vtolaṡhenîe, tihoſt; silentium, -ÿ, tihoſt, molzhanîe; taciturnitas, molzhanîe, tihoſt; tranquillitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tolih m, F4, parazonium, -ÿ, en tolih, en voṡki mezh; pugio, -onis, tollih, enu kratku ṡhpizhaſtu oroṡhye ṡa preboſti; pugio. ein degen. tollih; sica, -ae, ena ſabla, en tolih, ṡakritu oroṡhje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tovarištvo -a s 1. družba, tj. skupina prijateljev: tovarshtvu im. ed. je mene supelalu ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv im. ed. ſamorio zhloveka v' greh perſiliti ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva rod. ed. ſdershè ǀ od hudiga touarshtua rod. ed., inu hude perloshnoſti ſe lozhit ǀ je bejshal od tovarshtua rod. ed. ǀ inu k'vashimu tovarshtvu daj. ed. djali ǀ jeſt morem K'taistimu tovarstvu daj. ed. pojti ǀ kaj s'enu tovarshtvu tož. ed. ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ Obari mene Bug s' takorshnem golufam tu ner manshi tovarshtvu tož. ed. imeti ǀ Ieſt imam tovarshtu tož. ed., ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene hudizhe ǀ y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu tož. ed. sapuſtiti ǀ pokoſili v'tovarſtvu tož. ed. pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ v'tovarshtvu tož. ed. teh hudizou ǀ Eno takorshno loterzo shtimaio, radi v' ſvojm tovarshtvi mest. ed. imaio ǀ nej hotel obeniga lashnika v'ſvojm tovorshtvi mest. ed. imeti ǀ v' tovarshti mest. ed. krajla Nebeſkiga biti ǀ Kumaj S. Ambrosh s' ſvojm tovarshtvam or. ed. s' hishe stopi ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim tovarshtuom or. ed. sapravish 2. skupnost, skupno življenje: touarshtua rod. ed. preueliku s'enem Marternikam je imela ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero, inu tovarshtvu tož. ed. do ſmerti ǀ Iacob je bejshal tu hudu tovarstvu tož. ed. tiga hudobniga brata Esaua ǀ nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi mest. ed. prebivat → tovariš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tragljiv -a prid. len, lenoben, nemaren: mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah tega ſvèjta, inu Meſsa, v'shlushbi pak Boshij, inu v'opravilah nashe dushe taku leni, traglivi im. mn. m inu zagovij ǀ ludje ſo taku ſanikerni, traglivi im. mn. m, inu leni ǀ sakaj ſte tedaj taku sanikarni, inu traglivi im. mn. m na nebeſſa pogledat ǀ My Duhouni, kateri taku tragliui im. mn. m ſmo y' shlushbi Boshy Tvorjeno iz tragati se ‛ne se ljubiti, ne dišati’ ← srvnem. tragen ‛biti len, poleniti se’, prim. pri Megiserju vtragliv ‛piger, negligens, ignavus’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tram m, F8, intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; ó ò cum accentú corripitur, ut gredó, gredò ueniunt: aliàs gredo, trabem apud quosdam significat, apud nos tram; superliminare, -ris, tá ṡgurni práh, tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz; trabs, -bis, en trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda; transtra, -orum, ta klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy; transtra, vel transversaria, v'prég trami, preizhniki, ali ṡhperouzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trebuh -a m trebuh: kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh im. ed. otekal ǀ na drugu nemiſlijo ampak na lushte nyh meſſa, inu shertje nyh trebuha rod. ed. ǀ kar en orru mu ie s'trebuha rod. ed. sletel ǀ li ſvojmu trebuhu daj. ed. je ſtregil ǀ supet bodo nyh garli, trebuhi daj. ed. ſtregli ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh tož. ed. nepolnj ǀ v' trebuhu mest. ed. te ribe balene ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino v'trebuhu mest. ed., inu eno strashno ſmert ſtury ǀ Je molil Jonas v' trebuhi mest. ed. te ribe ǀ Shtokfiſh ima ſvoje ſerze v'trebuhi mest. ed. ǀ imamo ſpumnit na tu kar Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham or. ed. po semli lejsla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tropinast prid., acinacius, -ÿ, tropinaſt, is tropyn ſturjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tropine ž mn., F7, acinacius, -ÿ, tropinaſt, is tropyn ſturjen; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; panis ex acinis, is tropyn krúh; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali tropine. Osee 3.v.1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ubijenje s, F4, aſsassinié, mord, vbyenîe, vmorjenîe, vbyanîe; occidio, -onis, occisio, -onis, vbyenîe, vmorjenîe; paracidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; tyrannicidium, tú vbyenîe takeſhniga ſylnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uhrnija ž, F7, foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia plazhati; foeneratio, uhernia; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per uharnÿ; pecunia in calendarium conversa, danarji na uharnio dani; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uhrnik m, F6, danista, -ae, en uhernik, kateri na uher poſojuje; danus, uhernik; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; foenerator, uharnik; aliqui scribunt Buhernik, sed melius, uhernik; usurarius, -rÿ, uhernik, odertnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ujed [ujẹ̑d] samostalnik ženskega spola
odrgnina, poškodba kože
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti: hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti: On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
umivati nedov., F2, malluvium, poſſoda ṡa rokè vmivati, vmivalnik; pelluvium, -ÿ, ena poſſoda ṡa nogè vmivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uskočenje s, transfugium, -ÿ, pobegnenîe, vṡkozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uš [ȕš ušȋ] samostalnik ženskega spola
žival uš, LATINSKO: Pediculus ( LATINSKO: humanus)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utrgati -am dov. 1. utrgati: de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti: ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se: ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se: od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se: ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vajkušnica ž, F2, cervical, ena va[i]kuſhniza, pulſhtèr pod glavo; discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
varoš (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, suburbium, -bÿ, varosh Verant. [102: Suburbium, Vorstatt Varos]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vas [vȃs] samostalnik ženskega spola
- manjše naselje, vas
- obisk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vdova -e ž vdova: ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
veslanje s, F2, celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina; remigatio, remigium, -ÿ, veſlanîe, s'veſly voṡhnîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vest [vẹ̑st vestȋ] samostalnik ženskega spola
vest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vinski prid., F82, batiochus, ena vinska poſſoda; cirnea, -ae, en vinṡki ṡhkaff; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram; novelletum, -ti, en nou vinṡkih tert ſadeṡh; oenophorum, -ri, ſléherna vinṡka poſſoda, vinṡki pehar, etc: vinṡki danarji; vinearius mons, vinṡka gorra; viticula, -ae, vinṡka tertiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
višina1 ž, praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla globozhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
voš [vọ̑š vošȋ] samostalnik ženskega spola
kača gož, LATINSKO: Natrix natrix
PRIMERJAJ: guš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
votel prid., F15, buccinum, ena votla kúſt ene morske ribe, kakòr en rúg; cavamen, enu ṡkopanîe, ali votla reizh, ena votlina; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cavatus, isduben, votil; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -a, -um, votil, ẛduben; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; concavus, -va, -vum, dupelnaſt, votel, s'votlen; hypenemium ovum, quod et vrinum, et zhephirium, et irritum dicitur, enu votlu, ali praṡnu jéze, ṡapertek, klopotiz; imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; laganum, -ni, pohanîe, kateru ſe napuhne, inu s'notrai je votlu; meatus, -us, votla meiſta pod ṡemló; tracon, votla meiſta pod ṡemló; tubulatus, -a, -um, votel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
voz m, F16, benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim jesiku; birotum, en vuos s'dvéma koleſma; carrus, carri, et carrum, carri, en vus, kulla; cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena kozhia; curialis, -le, kar k'vooẛu ſliſhi; currus, vuoṡ, kulla; funalis equus, koyn s'ſhtriki napravlen k'voṡhnî en voṡ s'dvema koléſma; ungula, oinize per voṡi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vozel m, F2, enodis, et hoc enode, pres voṡla, gladku; internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; prim. vozal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
voznik1 m, F10, auriga, voṡnyk, kozhiásh; cisiarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voſá s'dvema koleſma; convector, voṡnyk s'drugimi; plaustrarius, -a, -um, en voṡnyk, ali kollár; plostrarius, -rÿ, en voṡnyk, voṡni hlapez; remex, -gis, veſlár, voṡnyk na vodi, en zigar; rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh ſiny; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni; vector, voṡnyk; vehicularius, -rÿ, en voṡnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vožnja ž, F12, evectio, vun voṡhnîa; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; funalis equus, koyn s'ſhtriki napravlen k'voṡhnî en voṡ s'dvema koleſma; jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen; navigatio, voṡhnîa, ali pelanîe per vodi; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; remigatio, remigium, -ÿ, veſlanîe, s'veſly voṡhnîa; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; seriola, -ae, en ṡa voṡhnîo ſodiz; vectio, voṡhnîa; vectorius, -a, -um, kar k'voṡhnî ſliſhi; vectura, voṡhnîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vrsta ž, F41, claſsis, verſta; contextus, -tus, tkanîe, ena verſta ẛa drugo; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; linea, verſta, zaila v'piſmu, ṡhnora; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; versus, -us, raim, verſta; vices, verſta: v:g: in vicibus suis, v'ſvoih verſtah, v'nyh verſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
y []
]črka y
PRIMERJAJ: ibksonire
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
začeti -čnem dov. 1. začeti: imate prezej sazheti nedol. dobru, inu bogaboyezhe shiveti ǀ Kadar je hotel Chriſtus ſazheti nedol. preobrazhat ta ſvejt na pravo vero ǀ Poshluſhajte tedaj, ter v'imenu Boshym sazhnem 1. ed. ǀ tudi my ſe imamo pofliſſat ſa isvelizhaine nashe dushe, ter ſazhnem 1. ed. ǀ sakaj nesazhnem +1. ed. pokuro dellat ǀ sazhnesh 2. ed. zhes Maſhnike, inu G: Boga marmrati ǀ ſazhnes 2. ed. preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam ǀ odpre gori njega bukve, inu s' shpeglom sazhne 3. ed. Nebu gledat ǀ Vna shena pride K'ſpuvidi sazhne 3. ed. nar poprei grehe ſvojga mosha pravit ǀ Maſhnek ſazhne 3. ed. mollit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne 3. ed. ſgovariat ǀ Mojſſes sazkne 3. ed. velike zhuda dellat ǀ ſe ſazhna 3. ed. ſmeiat shpot dellat ǀ satorai yh saznhe 3. ed. neuſmilenu tepſti ǀ tem domazhem sezhne 3. ed. pridigo reskladat ǀ ſesazhne +3. ed. chrishat, inu v'Cerkvu bejshat ǀ dua hudizha mu sazhneta 3. dv. po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ ſazhneta 3. dv. trobentat ǀ Kakor ſe rodimo, sazhnemo 1. mn. umreti ǀ kadar ſte ſiti sazhnete 2. mn. klaffat ǀ ſe ſazhnete 2. mn. s'nymy kregat, inu preperat ǀ sazhneo 3. mn. zhes Mojſeſſa marmrati ǀ s'mladiga sazhneio 3. mn. v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo 3. mn. ſe praudat ǀ ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo 3. mn. ǀ potle ſazhneio 3. mn. hude misly, inu shelje ga obhaiat ǀ takrat strah ijm prajde, inu s'levomi ſe sazhno 3. mn. ijgrati ǀ gasazhnejo +3. mn. lovit, inu tergat ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne, ter saupye: sazhni vel. 2. ed. govorit ǀ sazhnimo vel. 1. mn. ſe jokat ǀ sdaj sazhnite vel. 2. mn. Bogu shlushit ǀ jest s'mladiga ſim sazhel del. ed. m kupzhuati ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel del. ed. m sverat ǀ je sazkel del. ed. m v' S. Rus. T. milu gledat ǀ v' tej vishi je bil sazhell del. ed. m govorit ǀ takrat bo sazhela del. ed. ž proſsit, de bi Bug y priſhal napomozh ǀ Bosh ſazhela del. ed. ž preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla del. ed. ž ſe toshit ǀ koprive, inu ternje je bilu sazhelu del. ed. s raſti ǀ Kadar ſe pak letu bo sazhelv del. ed. s goditi ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela del. dv. m ſe kregat ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli del. mn. m ta s. prasnik prasnuati ǀ ſo bily ſazheli del. mn. m pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ ſo ga bili sazkeli del. mn. m is' Cerkue ulezhi pruti meſti ǀ de bi en greshin leben nesazheli +del. mn. m ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele del. mn. ž gniti, inu smerdejti ǀ ſilnu mozhnu ſo ga bile ſazhele del. mn. ž noge boleti ǀ kolena ſo mu ſe bila sazhèla del. mn. s treſti 2. začeti se: kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 3. storiti: nej ſo vejdili kaj sazheti nedol., dokler obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil na vojsko ǀ syn ene iſraeliterze je shentoval, folk je G. Boga vuprashal, kaj bi imeli s'nym ſazheti nedol. ǀ karkuli sazhnemo 1. mn. vſe nam napek grè ǀ Kakurli sazhneo 3. mn. ym od rauk ſrezhnu gre ǀ sazhne miſlit, kaj bò sazhel del. ed. m ǀ kaj bom tedaj ſazhel del. ed. m ǀ kaj bi bila rekla, ali sazhela del. ed. ž MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil ǀ kai bosh tj greſhna dusha ſazhela del. ed. ž, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu del. ed. s Kadar ta guant bos, reſtargalu ǀ zviblaio, inu zagujeio: Kaj bomo sazheli del. mn. m lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi ǀ kai bodò ſazheli del. mn. m ty greshniki, inu nepriately Boſhy ǀ kaj bomo takrat sazhèli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
začetje s, F2, inchoatio, ṡazhetje, ṡazhetek; principium, -ÿ, ṡazhetik, ṡazhetje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zadaviti -im dov. 1. zadaviti, zadušiti: En Sloveniz pak je djal: Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit nedol., kakor v' jezho poſtavit ǀ eno nuzh ga je hotel sadavit nedol. ǀ je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai, ali te sadavim 1. ed. ǀ ena dlaka njemu v' garli oſtane, ter ga ſadavi 3. ed. 2. ubiti: ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge, inu bogate sadavit nedol. ǀ ſmert vſe glih sadavi 3. ed. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio 3. mn., inu na oſsla poſtauio, ter ga v'paku neſſeio ǀ te druge Sarraue shenine je bil sadauil del. ed. m ǀ she sdaunu bi bil paku posherl, inu ſmert sadavila del. ed. ž ǀ de bi ſmert tebe ſadavila del. ed. ž, de bi v' tebe treshlu ǀ ſmert vaſſ bo ſadaliva del. ed. ž, inu hudizhi vaſſ bodo pokopali ǀ v' desheli Krajla Davida 70000. ludy skuſi kugo ſo bili sadavili del. mn. m zadaviti se zadaviti se, zadušiti se: ena ribia kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit nedol. ǀ ena kuſt y v' garli oſtane, ter ſe sadavi 3. ed. ǀ de bi ſe ſadavil del. ed. m, de bi hudizh tebe vſel ǀ sa tiga volo mu voszhim de bi ſe ſadavil del. ed. m ǀ prezei voszhi, de bi ſe sadavil del. ed. m, de bi pozhil, de bi ga tresk vbil ǀ drugi bi ſe bily ſadavili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zadejanje s, proluvium, -ÿ, ṡadjanîe tega blagá, ṡaprava, potrata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakonski prid., F13, castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt ... conjugalis, ẛakonska; commaritus, kateri eni ṡheni pomaga, kakòr en ẛakonṡki móṡh; compar, tovariṡh, druṡhe, ẛakonṡki moẛh, ali ẛhena; coniunx, tá ṡakonṡki moṡh ali ṡhena; connubium, poſtava ẛakonska; divortium, lozhenîe ṡhene od moṡhá, v'tem ṡakonṡkim ſtanu; maritus, -ti, en ṡakonṡki moṡh; pellex, -cis, ena raven ṡhena, ṡakonṡkiga moṡhá kurba; pellicatus, -us, kurbaria, poleh ſvoje ṡakonṡke ṡhene; repudium, -ÿ, reṡlozhik teh ṡakonṡkih ludy, odpahnenîe; thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali hram; uxor, -ris, ṡakonṡka ṡhena; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zamed [zamẹ̑d zamedȋ] samostalnik ženskega spola
snežni zamet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zaprava ž, proluvium, -ÿ, ṡadjanîe tega blagá, ṡaprava, potrata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zatok m, refugium, -ÿ, perbeṡhanîe, ṡatok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavdajanje s, veneficium, -ÿ, zuparnia, ṡavdajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavzetje s, prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo pomeinenîe, ali prikaṡin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zdržati -im dov. zadržati: aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ Aku pak vſe letu nei sadoſti vaſs sdershati nedol., de bi hudu neſodili ǀ aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ premiſhlouajne zloveka sdershi 3. ed., de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Sdershi vel. 2. ed., inu umojſtri tvoj jeſik, ter variſe de nebosh kaj hudiga, Krivizhniga, inu shkodliviga govuril zdržati se vzdržati se: Gdu ſe bode mogal ſmeha sdershati nedol. ǀ Sa tiga vola ſim naprei vſel danas Nem. Nem. iskaſat koku mozhnu je shkodliva jesa, inu ſerd, inu koku ſe imamo od leteh sdarshati nedol. ǀ Inu cilu ta fardamani Oecolampadius ſe nej mogal sdershat nedol., de bi nebil Mario Divizo hualil ǀ taku mozhnu ſaurashi tvoje shlushabnike, de ſe nebo mogal ſdershat nedol., inu premagat, de bi mene nevbil ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati nedol., inu ſe pobulſat ǀ od grehou ſe sderſhat nedol. ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati nedol. ǀ nemorem ſe sderſat nedol., inu odvadit ǀ ſe prestrashim, inu sdarshim 1. ed., v' prizhe Boga, njegovo sapuvid prelomit ǀ ſe nesdarshish +2. ed. od taistih meſsenih greeshnih lushtou ǀ na lete beſſede ta reshaleni Syn ſe sdershi 3. ed., potolashi, inu omezhi ǀ aku vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite 2. mn. de natla ne plunite ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva ſdershè 3. mn. ǀ Ty greshni ludje pak ſe nesdershe +3. mn. ǀ ſe neſderſhe +3. mn. tega, kar nedolshnoſt tiga Sacramenta umadesha ǀ sdershiteſe vel. 2. mn. od takorshnih klafarskih beſſed ǀ Bug pravi sdershiſe vel. 2. mn. meſſeniga ta poſt ǀ jeſt ſe ne bom tiga greha sdershal del. ed. m ǀ zhe od ſvojga greshniga lebna ſe bó sdershala del. ed. ž ǀ ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu, de bi ſe od greha sdarshala del. ed. ž ǀ Shtrajfinge Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali del. mn. m ǀ takrat greshniKi bodo od grehou ſe ſdershali del. mn. m ǀ od grehou ſe nej ſo sderſhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zel [zẹ̑u̯ zelȋ] samostalnik ženskega spola
zel, zelišče
PRIMERJAJ: zelišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zelišče s, F261, absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; acesis, -sis, ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; achillea, -ae, enu ſheliszhe, román, millefolium; acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta; aegoceros, foenum graecum, ſéme od eniga ṡelisza ẛa konye; bipinella, pempinella, ṡeliszhe, pluzhnik; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; calamintha, -ae, enu ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; cara, enu korenîe od ṡeliszha; centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; cicuta, -ae, trobelika, seliszhe; herbarius, -rÿ, tá kateri tá ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zeselj m, F3, discubitorius, -ÿ, en ẛeſſil ẛa te ſtare; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; discumbitur, ſe doli k'miṡi ſede v'en ẛèſſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zgoditi se -i se dov. zgoditi se: Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zgoniti nedov., F10, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati; pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; tinnire, ṡgoniti, buzhati; tintinare, ṡgoniti; y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zid m, F35, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; firmus murus, ſtanoviten ṡyd; intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; muralis, -le, kar k'ṡydu ſliſhi; muri, ṡydovi; murus, -ri, en ṡyd; paries, -tis, ſteina, ṡyd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zidati nedov., F16, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra, ali puſty zimprati, ali ẛydati, ſydár; astruere, gori zimprati, nakladati, polig ẛydati; calcarius, kateri apnenize ẛyda inu ẛhge; coaedificare, perẛydati, perzimprati, v'kupai ẛydati; condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; pomoerium, -rÿ, en zvinger, odlozhen proſtor okuli méſtnih ṡydou, kir je prepoveidanu ṡydati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati; y in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyst, ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zmes1 [zmẹ̑s zmesȋ] samostalnik ženskega spola
- zmes, mešanica
- mešanec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zvrniti se -nem se dov. zvrniti se: ſe vſnak sverne 3. ed. inu nikar na oblizhe ǀ kozhia ſe je bila ſvernila del. ed. ž, inu Antiochuſa pobila ǀ je taiſto obdershat hotel, de bi ſe nesvernila +del. ed. ž okoli se zvrniti pasti: hudizh je y da eno shlafernizo de ſe okuli sverne 3. ed. ǀ perprizhi ſe okuli ſverne 3. ed. → izvržen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žajfa ž, F4, sapo, -onis, ṡhaiffa; shmigma, -tis, ṡhaifa; smigma, vel smegma, -tis, ṡhaifa; struthium, -ÿ, ṡeliṡzhe ṡhaife, ali ṡhaifnu ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žajfen prid., struthium, -ÿ, ṡeliṡzhe ṡhaife, ali ṡhaifnu ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
železce s, F3, phlebothomum, -mi, padarṡku ṡeleṡze ṡa puṡzhanîe; scalprum chyrurgicum, vel scalpellum, padarṡku ṡheléṡze; specium, -ÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe, inu Padarji s'nym v'rane ſegajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žila2 ž, F4, centrum, ſrédúſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; intervenium, -ÿ, tá proſtor v'mei ṡhilami te ṡemlè; plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena ṡhyla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
živeti nedov., F38, advivere, ẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti; aeternare, vézhnu ẛhivéti; coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai ẛhivejo; ducere aetatem in otio, v'linobi ṡhivéti; gerere se honestè, brumnu ṡhivéti; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhiveti; nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdu je tebe redyl? salamandra, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; vivere, ṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žlahtnost ž, F3, generositas, zhaſtita ṡhlahtnúſt; nobilitas, ṡhlahtnúſt; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žlebat prid., F4, imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ẛhlibati zégel ſturjen; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žolca ž, F3, jusculum coactum, ṡhulza; [jusculum] ſergelatum, ṡhulza; oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila ribja ṡhulza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žveplenica ž, F2, cremium, -ÿ, ṡ[h]vepleniza, tudi ozvirek; sulphuratum, -ti, ṡhvepleniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.