zádnji -a -e prid. (ȃ)
1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige
// ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo
// ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec
// za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala
// ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto
// ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni
9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima
10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo
11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti
● 
ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; pog. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
♦ 
avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jezikosl. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; pravn. zadnji opomin pred tožbo; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Jezus Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji1 -ega m
kdor je na koncu kakega dogajanja, v kaki razvrstitvi
SINONIMI:
knj.izroč. poslednji1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

zádnji2 -a -e prid.
1.
ki leži, je zadaj, za čim
SINONIMI:
odzadnji, knj.izroč. ozadnji, knj.izroč. zadajšnji
2.
ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim
SINONIMI:
knj.izroč. poslednji2, zastar. skrajni
3.
za katerim glede na prostorsko, časovno, dogajalno razvrstitev ni ničesar več
SINONIMI:
ekspr. najzadnji, knj.izroč. poslednji2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

zádnji-a -epridevnik
  1. končni v času
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje, kdaj
  2. končni v vrsti
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje
  3. najslabši
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje
  4. najvplivnejši, odločilen
    • kdo/kaj biti zadnji med kom/čim
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji Frazemi s sestavino zádnji:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, do zádnje beséde, do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, do zádnje páre, do zádnjega díha, do zádnjega fícka, do zádnjega možá, do zádnjega trenútka, dobíti jíh po zádnji pláti, iméti zádnjo besédo, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, lovíti zádnji vlák, naložíti jíh kómu po zádnji pláti, ne rêči šè zádnje beséde, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, po zádnji módi, posprémiti kóga na njegôvi zádnji póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, sprémljati kóga na zádnjo pót, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, uníčiti do zádnjega možá, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnja bríga, zádnja skŕb, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je odbíla kómu/čému, zádnji adút, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zádnji mohikánec, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji je sestavina izrazov
Bolje je biti prvi na vasi kot zadnji v mestu, Bolje prva zamera kot zadnja, Kdor se zadnji smeje, ni razumel šale, Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, Upanje umre zadnje
V VARIANTI IZRAZOV: Truga nima žepov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zȃdnji -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji -a -e prid.
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji [zȃdnji] pridevnik

zadnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji (zadnji, zajden, zajdnji) pridevnik

PRIMERJAJ: zadnje

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zadnji sam.F9, adsummumk'vekſhimu, k'ẛadnîmu, narvezh; deniquèk'ẛadnîmu, h'konzu; extremòk'ṡadnîmu; extremum, extremitaskonez, tú ṡadnîe; extremusṡadnî, ali ta na kraju; posticus, -a, -umṡadnî; praeposterus, -a, -umnapúk, naṡai, ta ṡadnî, ta cilú ṡadnĵ; ultimatimk'ṡadnîmu
  1. zadnjejši citeriorta ẛadnîſhi
  1. najzadnji F3, noviſsimus, -a, -umtá puſledni, ta narṡadnî; omnium ultimusnarṡadnî; ultimus, -a, -umpuſlednî, ta narṡadnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji prid.F17, aplustre, vel sumitas puppisviſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; posticum, -cita ṡadnîa vratiza per hiſhi; puppis, -ista ṡadni konez v'ladji, ali v'barki; supremus suis annisv'ſvoih ṡadnih leitih
  1. najzadnji F4, postremus, -a, -umpuſlednî, narṡadnî; supremòk'ṡadnîmu, k'narẛadnîmu; supremus, -a, -umnarṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî; supremus suis annisv'ſvoji narṡadnî ſtaroſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji1 posam. ♦ P: 9 (TR 1558, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji2 prid. ♦ P: 12 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnjiˈzaːi̯dn’ė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

  • V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Je pravilno »pogon na zadnji kolesi« ali »na zadnja kolesa«?

V strokovni literaturi vidim, da govorijo o pogonu na prednja in zadnja kolesa. Ali ne bi morala biti v teh primerih uporabljena dvojina, torej pogon na prednji in zadnji kolesi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

nar zadnji pridevnik

GLEJ: narzadnji

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tríje zádnji problémi Álp tréh -ih -ov -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zadnji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji dél smúčke -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji dél snéžne dèske -ega -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji lúčni vlák -ega -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji óder -ega ódra m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji robník -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji v navézi -ega -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji zádkov obróček -ega -ega -čka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zádnji zakoníti dédič -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Število zadetkov: 36