zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zakáj2 prir. vez. (á/ȃ) v vzročnem priredju kajti, saj: Po mleko so hodili k sosedu, ~ doma niso imeli krav; Spoštovali so ga, ~ bil je delaven in pošten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.