kílovóltni kílovóltna kílovóltno pridevnik [kílovóltni] del pridevniške zloženke v obliki n-kilovoltni ki je v zvezi z določenim številom kilovoltov
ETIMOLOGIJA: ↑kilovolt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.