zaostálost -i ž (á)
stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost
stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zaostálost -i ž
stanje, pri katerem je kaj slabše od povprečne, pričakovane razvojne stopnje
SINONIMI:
publ. nerazvitost
GLEJ ŠE: manjrazvitost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
zaostálost-isamostalnik ženskega spola
- nerazvitost
- zaostalost česa/koga
- , zaostalost v čem, kje
- nenaprednost
- zaostalost česa/koga
- , zaostalost v čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zaostàl -ála -o [-u̯]; bolj ~ (ȁ á á) v rasti ~ otrok; duševno, gospodarsko ~
zaostáli -a -o (á) šah. ~ kmet; duševno ~ človek; ~ pohodnik
zaostáli -ega m, člov. (á) prehiteti ~ega
zaostála -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) pomagati ~i
zaostálo -ega s, pojm. (á) odpor do vsega ~ega
zaostálost -i ž, pojm. (á)
zaostáli -a -o (á) šah. ~ kmet; duševno ~ človek; ~ pohodnik
zaostáli -ega m, člov. (á) prehiteti ~ega
zaostála -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) pomagati ~i
zaostálo -ega s, pojm. (á) odpor do vsega ~ega
zaostálost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.