zapórnik -a m (ọ̑)
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapórnik1 -a m, člov. (ọ̑) politični ~
zapórnica -e ž, člov. (ọ̑)
zapórničin -a -o (ọ̑)
zapórnica -e ž, člov. (ọ̑)
zapórničin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapórnik2 -a m (ọ̑) jezikosl. zveneči ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapórnik -a m
1.
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
zapọ̑rnik – glej -prẹ́ti, zapȍr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapọ̑rnik, m. das Wassersperrbrett, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.