zasopíti -ím dov., zasópil (ī í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil

zasopljèn -êna -o 
1. 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje
2. 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zasopljênost -i ž (é) zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zasôplost -i ž (ó) stanje zasoplega človeka: zasoplost pri hoji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 

1. 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
   // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
   // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
2. 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
   ● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla

zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati

zasópel -sôpla -o 
1. 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
2. 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči

zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.