zavézati in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
// narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša / zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
3. v zvezi zavezati popek podvezati popkovnico:
● star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
♦ etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
// narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša / zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
3. v zvezi zavezati popek podvezati popkovnico:
● star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
♦ etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
- zavézati se in zavezáti se
1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pisno se zavezati / zavezati se za les
2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
// ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
● zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
- zavézan -a -o:
zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
● pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavézati in zavezáti -véžem dov. zavézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ (si) lase v čop; ~ rano; zavezati koga/kaj ~ izvajalca del s pogodbo; zavezati koga/kaj k/h čemu ~ kupca k plačilu; zavezati koga/kaj za kaj ~ odbornike za pripravo zborovanja; zavezati komu/čemu kaj ~ otroku slinček; zavezati kaj čemu ~ blago carinjenju
zavézati se in zavezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ poravnati dolg; ~ ~ z obljubo; zavezati se za kaj ~ ~ ~ oskrbovanje koče; zavezati se komu/čemu ~ ~ gospodarju; poud. ~ ~ zemlji |trdno se odločiti za kmetovanje|
zavézati se in zavezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ poravnati dolg; ~ ~ z obljubo; zavezati se za kaj ~ ~ ~ oskrbovanje koče; zavezati se komu/čemu ~ ~ gospodarju; poud. ~ ~ zemlji |trdno se odločiti za kmetovanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavézati in zavezáti -véžem dov. BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
zavezati oči komu
1.
kaj z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel, da se kaj zapre, stisne
2.
zavezati oči komuSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
zavézati in zavezáti zavéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je zavezala (v čop).
Lase si je zavezala (v čop).
2.
kdo/kaj narediti koga k/h komu/čemu / za koga/kaj dolžn-ega/-o
K sodelovanju so ga zavezali /s pogodbo/pogodbeno/.
K sodelovanju so ga zavezali /s pogodbo/pogodbeno/.
3.
iz narodopisja kdo narediti kaj
Zavezala je pečo /na/v petelinčka/.
Zavezala je pečo /na/v petelinčka/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
zavę́zati, -žem, vb. pf. 1) zubinden, verbinden; vrečo, culo z.; oči komu z.; konju rep z., das Pferd aufschwänzen, Cig.; prst, rano z.; (pren.) jezik komu z., jemandem das Maul binden, Cig.; — 2) z. se, eine Verbindung eingehen, sich verbünden, Cig., Jan., nk.; — 3) z. koga, jemandem eine Verpflichtung auferlegen, ihn verpflichten, Dict., Cig., nk.; s prisego z., in Eidespflicht nehmen, Cig.; z. se, sich verpflichten: z. se pismeno, s prisego, Cig., Jan., C., nk.; zavezan, verpflichtet, Cig.; zavezan v deželno brambo, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavézati -véžem dov.
1. zavezati: ne zavé'zi goubcza mlatécsega gyüncza KŠ 1771, 506
2. prepovedati, skleniti: ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli zavé'zes na zemli KŠ 1754, 194
zavézati se -véžem se
1. zavezati se: Ti ſzi ſze tak zavézo, oblübo BKM 1789, 260; Ár ſze je zavézo ſzvojim obecsanyem BKM 1789, 298
2. zvezati se, povezati se: Niscse nemre prav znati, jeli szmo sze z-ruszom zavézali, ali nê AIP 1876, br. 11, 1
zavézani -a -o zavezan, dolžan: ki lübi Dobro, tiszti je tudi zavézani naprejpomágati KOJ 1833, VIII; i kakoli zavé'zes na zemli, zavézano bode i vnebéſzaj KŠ 1754, 194; na ſtero ſzmo zavézani, vcsinimo KMK 1780, 44; Na zavézane gledoucs, naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 197
1. zavezati: ne zavé'zi goubcza mlatécsega gyüncza KŠ 1771, 506
2. prepovedati, skleniti: ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli zavé'zes na zemli KŠ 1754, 194
zavézati se -véžem se
1. zavezati se: Ti ſzi ſze tak zavézo, oblübo BKM 1789, 260; Ár ſze je zavézo ſzvojim obecsanyem BKM 1789, 298
2. zvezati se, povezati se: Niscse nemre prav znati, jeli szmo sze z-ruszom zavézali, ali nê AIP 1876, br. 11, 1
zavézani -a -o zavezan, dolžan: ki lübi Dobro, tiszti je tudi zavézani naprejpomágati KOJ 1833, VIII; i kakoli zavé'zes na zemli, zavézano bode i vnebéſzaj KŠ 1754, 194; na ſtero ſzmo zavézani, vcsinimo KMK 1780, 44; Na zavézane gledoucs, naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 197
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati glagol
PRIMERJAJ: zavezan, zavezejoč, zavežeč
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavezati dov., F13, alligo, -are, pervèẛati, ẛavèsati, obvèẛati; authorare, s'oblaſtio ṡavèṡati; devincire, ẛavèẛati; illigare, ṡavèṡati, ṡavoṡlati; innectere, ṡavèṡati, navèṡati, ṡavoṡlati; obligare, ṡavèṡati, ṡavèṡovati, ṡaſtaviti, terdnu oblubiti; obnubere caput, glavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo; praeligare, naprei ṡavèṡati, ali poprei ṡavèṡati; religare, mozhnú ṡavèṡati, prevèṡati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena mozhna auba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati -vežem dov. zavezati, zvezati: ſi bò puſtil jeſik od hudizha savesat nedol., de vſih naglaunih grehou ſe nebò spovedal ǀ jeſt ſi nej ſim puſtil jeſik saveſat nedol. od hudizha ǀ ſe pofliſſa greshnikom, inu greshnizam jeſik saveſſat nedol. ǀ kakor tuoja molitva na shnable pride prezej saveshesh 2. ed. vſe tu kar bi moglu tedi shkoduvati ǀ v'tej desheli Sina dekelzam noge ſavesheio 3. mn. de is hishe nemorio ǀ je bil en kmet vſe ſvoje danarje vener mejhur poſtavil, inu saveſal del. ed. m ǀ Gdu je bil savesal del. ed. m usta unim lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ hudizh je bil timu zhloveku jeſik saveſſal del. ed. m, de nej mogal govorit ǀ kadar en laſſ je ny s' glave padil je taiſtiga gori vsdignil, v' slatu ſaveſſal del. ed. m ǀ je bil v' jamo teh levou prishal, inu vſta savisal del. ed. m, de Daniela nej ſó mogli reſtergat ǀ ona nogo na en Camen poſtavi, de bi ſi shulin savesala del. ed. ž ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali del. mn. m ǀ bi hotel, de vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene, ter de bi savesale del. mn. ž moje ſerze zavezati se 1. zaobljubiti se, zavezati se: s ketnamy teh oblub taku mozhnu ſe saveſſat nedol., de nikuli obedn yh nebo mogal reishit ǀ perſeshem, inu ſe saveshem 1. ed. de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ imash veliku rezhy premislit, inu slaſti dar S. Duha, inu gnado Boshio na pomozh klizat poprei kakor ſe saveshesh 2. ed. ǀ je treba Boga na pomozh klizat poprei, kakor edn ſe ſaveshe 3. ed. v' ſtan Sakonski ǀ poprei kakor k'pravi pameti prideio s'beſſedo, inu diainom ſe ſavesheio 3. mn. ǀ Zhe ſe bodo saveſali del. mn. m s' oblubo te Klauſuræ ǀ aku ſe bodo saveſſali del. mn. m s' oblubo 2. zvezati se, povezati se: njega ſerze ſe je savesalu del. ed. s s' Davidavim ſerzam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati glag. dov. ♦ P: 19 (TC 1555, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TC 1575, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati ► zaˈvẹːzat ˈvẹːžen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati zavežem dovršni glagol
narediti vozel
co zavezati co zavežem dovršni glagol
dòli zavézati se ~ -véžem se dov. zavezati se: ſzta ſze na 'sitek ſzvétoga hiſtva doli zavézala SIZ 1807, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavézati se in zavezáti se -véžem se dov.
GLEJ SINONIM: obljubiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
zavézati se in zavezáti se zavéžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o za kaj
Zavezal se je poravnati dolg.
Zavezal se je poravnati dolg.
2.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o komu/čemu
Zavezal se je gospodarju /z rednim delom/.
Zavezal se je gospodarju /z rednim delom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
zavezati se glagol
PRIMERJAJ: zavezan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavezati se dov., F5, devotorius, tú je oblublenu, kar h'timu ſliſhi, katerimu ſe eden ẛavèṡhe; spondere pro aliquo, ſe s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti; subarrare, arro dati, ali prejeti, ſe taku ṡaveṡati; voto se obstringere, s'oblubo ſe ṡavèṡati; voto se obstringi, s'oblubo ſe ṡavèṡati, ſe oblubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati se glag. dov. ♦ P: 15 (TC 1550, TA 1550, TT 1557, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zavezati se gl. obligirati
- geselskega sestavka ni / kazalka
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.