zavéznica -e ž (ẹ̑) 1. ženska ali država, ustanova, ki koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje: v teti je našel edino zaveznico / tesna, tradicionalna zaveznica; države zaveznice 2. zastar. kravata: gospod z zaveznico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
zavéznica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
zavẹ̑znica – glej vezáti, zavẹ̑za
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
zavę̑znica, f. 1) die Verbündete, Cig., Jan., nk.; — 2) der Verpflichtungsschein, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
zavéznik -a m, člov. (ẹ̑) ~ revežev; nečlov. Velika Britanija in drugi ~i; poud. Tema je bila ~ tihotapcev |jih je varovala|zavéznica -e ž, člov. (ẹ̑)zavézničin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.