nomen abortivum -- --
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nomen illegitimum -- --
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
psíčka psíčke samostalnik ženskega spola [psíčka] navadno ekspresivno psica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: iz psič iz ↑pes
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Razlika med izrazoma »zavržno« in »zavrženo«
Kakšna je pomenska razlika med izrazoma zavržno in zavrženo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zavréči -vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da preneha biti pri osebku toa) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki;
zavreči staro obleko;
vode, v kateri se kuha zelje, ne zavržemo b) kar je neuporabno: vse blago z napako zavržejo;
tiskarji izrabljene črke zavržejo;
zavreči polomljene igrače 2. ekspr. zaradi odklanjanja ravnanja koga prenehati biti z njim v pozitivnem odnosu, zvezi: družina ga je zavrgla;
ko se je poročila, jo je oče zavrgel;
zavreči in razdediniti / mati je zavrgla otroka je prenehala skrbeti zanj; ga je zapustila// zaradi odklanjanja ravnanja koga narediti, da v kaki skupnosti ni več upoštevan, je iz nje izločen: družba ga je zavrgla / zaradi izdaje so ga tovariši zavrgli 3. ekspr. prenehati uporabljati kaj zaradi negativnega odnosa do tega: zavrgli so metode dotedanjih raziskovalcev / zavreči je treba ustaljeno reševanje teh problemov; zavreči domačo tradicijo v slikarstvu / zavreči vero staršev 4. ekspr. zaradi odklonilnega odnosa ne sprejeti, upoštevati česa: zavreči mnenje manjšine;
zavreči nasvet, predlog;
njegovo teorijo so zavrgli kot neznanstveno / zavrgel je njeno ljubezen // ne sprejeti, odkloniti: zavreči pomoč, ponudbo; sodišče je zavrglo pritožbo 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: zavreči slabe navade;
zavrgel je misel na maščevanje / lesene pluge so že zdavnaj zavrgli jih prenehali uporabljatizavréči se ekspr.
prenehati živeti v skladu z vrednotami, zlasti moralnimi, priznanimi v določeni družbi: pustil je študij in se zavrgel; bali so se, da bi se v tujini zavrgla; do konca, popolnoma se zavreči
zavŕžen -a -o
1. deležnik od zavreči: zavrženi deli avtomobila; zavržen otrok; biti zavržen od očeta in matere; zavržene ideje
2. knjiž. nemoralen, pokvarjen: zavržena ženska / zavrženo dejanje
● knjiž. zavrženi angel hudič; knjiž. zavržena duša pogubljena; knjiž. živeti v zavrženih razmerah slabih, človeka nevrednih; sam.: sočustvovati z zavrženimi in ponižanimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zavržen deležnikPRIMERJAJ: zavreči, zavrženi, zavrženo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavŕženo imé -ega -na s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.