básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

dôlg2-a -opridevnik
  1. razsežen, obsežen, obširen
    • kaj biti dolg kot kaj
    • , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg od–do
  • , daljši od
  • , dolg/daljši za
  • , dolg po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

gostíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj streči koga/kaj
Svoje prijatelje je /z veseljem večkrat/ gostil (s pršutom in najboljšim vinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

gozdáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

gradíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.
3.
kdo/kaj začetno ustvarjati kaj
Gradili so robote.
3.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

môčenmočán môčna -opridevnik
  1. sposoben, odporen, učinkovit
    • kdo/kaj biti močen nad/pod čim, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • močen v/na
  • , močen za
  • , močen pri
  • , močnejši od
  • , najmočnejši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.
2.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.
2.1.
končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

písati se in pisáti se píšem se nedovršni glagol, stanjski (lastnostni) glagol
kdo imenovati se
Zdaj se /drugače/ piše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

pomeníti in poméniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, v oslabljenem pomenu
1.
kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak'
Zidar, električar pomeni poklic.
1.1.
kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.
2.
kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj
Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.
2.1.
kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.
3.
kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.
4.
kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

práviti se -im se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja, brezosebno
1.
v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Jutri se pravi nikoli.
2.
v oslabljenem pomenu čem u/pri čem poimenovati se kot kaj
Vasi se pravi Hrastje.
3.
kot vez kaj biti označeno kot kaj
Pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke.
4.
v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.
2.
kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.
3.
kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.
4.
kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.
5.
kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

sestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj s kosi, deli narediti kaj
(Iz koščkov lesa) so sestavili prikupno igračo.
2.
kdo/kaj z določenimi podatki, dejstvi narediti kaj
Učitelj je (učencem) sestavil naloge.
3.
kdo/kaj narediti kaj
Komisijo so /skrbno/ sestavili (iz samih ekspertov).
4.
iz prava kdo/kaj narediti kaj
(Iz obremenilnih dokazov) je sestavil obtožnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

skóp-a -opridevnik
  1. nedarežljiv
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa
  2. količinsko premajhen, komaj zadosten
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

tújec-jcasamostalnik moškega spola
  1. oseba od drugod
    • tujec v čem, kje
    • , tujec s čim
    • , tujec brez česa
  2. neznana oseba
    • tujec v/na čem, kje
  3. nerazumljen človek
    • tujec v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

upogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod / kam
/Prepogosto/ se upogiba do tal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

zanesljív-a -opridevnik
  1. vreden zaupanja
    • kdo biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanesljiv glede česa
  2. gotov, nedvoumen, varen
    • kaj biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kaj biti zanesljiv glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

zídati tudi zidáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj
Zidajo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Avtor zida stavek /pregledno/smiselno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

znák-asamostalnik moškega spola
  1. dogovorjeni lik, gib, zvok s pomenom
    • znak česa
    • , znak za kaj/koga
    • , znak na/v čem, kje
    • , znak o čem
    • , znak s čim, kako
  2. povedna pojavitev
    • znak česa
    • , znak za kaj
    • , znak pri čem/kom, kje
    • , znak o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

zunánjost-isamostalnik ženskega spola
  1. zunanja stran
    • zunanjost česa
    • , zunanjost s čim
  2. vidna okolica
    • zunanjost česa
    • , zunanjost s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Število zadetkov: 25