alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kafra [kȃfra] samostalnik ženskega spola

kafra, tj. iz kafrovca pridobljena snov, ki se je uporabljala kot lokalni anestetik in antibotik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kinīn, m. neko zdravilo, das Chinin, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krištira [krištīra] (krštira) samostalnik ženskega spola

v danko vbrizgano zdravilo; klistir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kukmanka [kȗkmanka] (kutmanka) samostalnik ženskega spola
  1. posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene
  2. neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmak, lemnovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lekarija [lekarȋja] (likarija) samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lizlina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lemnovica [lẹ́mnovicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

z žigom o izvoru opremljena okrogla glinena ploščica za uporabo v medicini

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lizlina [lizlínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lekarija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečȋłnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mešiček [mešȋčǝk] samostalnik moškega spola

prašnik pri cvetu

PRIMERJAJ: mešičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ordinīrati, -am, vb. pf. (impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premẹ́šati, -am, vb. pf. durcheinander mischen; karte p.; liste p. knjigi pri vezanju, ein Buch verbinden, Cig.; — aufmischen: skuho, zdravilo p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

purgacija [purgácija] samostalnik ženskega spola

tekoče odvajalno sredstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

recnija -e ž zdravilo: hlapzy vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie tož. mn. (II, 386) → arcnija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.-C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.-C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.-C.; sreča, vreme nam služi, ogr.-C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strupeníca, f. das Fingerkraut (potentilla), (zdravilo zoper kačji pik), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

terjak [terják] (terijak) samostalnik moškega spola

zdravilo za več bolezni; terjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tvȃrjati, -am, vb. impf. 1) bilden, erzeugen, Jan. (H.); — 2) wirken: zdravilo je začelo tvarjati, die Arznei wirkt, Dol.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vrástvo -a s zdravilo: Orvosság; vrástvo KOJ 1833, 167; Niti ſzi ne iſcse vráſztva BKM 1789, 238; Vráſztvo proſzimo, dokecs ſzmo vu tejli SŠ 1796, 95; nema, zankoj bi vrásztvo prineszti dao KAJ 1870, 70; Kak betésnim dao ſzi vráztvo BKM 1789, 4; Haszni meni i britko vrásztvo KAJ 1848, 195; hrána, Stera mi je zdaj kvráſztvi KŠ 1754, 259; pren. Vrásztvo nemertelnoſzti KM 1783; ſtera nas kri'z obrné na vráſztvo KŠ 1754, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdravnija [zdravnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zoperstrup [zọ̑pǝrstrȗp] samostalnik moškega spola

protistrup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 34