bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bi [bi] členica

bi

PRIMERJAJ: biti2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cel1 [cẹ̑u̯] pridevnik

cel, ves

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

celiti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

celo1 [cȅlonepopoln podatek] (cel) prislov

zelo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

celo2 [cȅlonepopoln podatek] (cel) členek

izraža odsotnost kakršnekoli omejitve; prav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

doliusesti se [dóliusẹ́sti se dóliusẹ̑dem se] (doli usesti se) dovršni glagol

usesti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ja [jā] členek

izraža soglasje

PRIMERJAJ: o ja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kaker bi pihnil [kȁkǝr bi píhniu̯] (koker bi pihnil) prislovna zveza

nemudoma, neutegoma, takoj, hitro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.-Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ne [ne] (na) členek

na

PRIMERJAJ: ne – ne

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben (z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prépren, m. neka zel v hribih z močno in prijetno dišečimi koreninami, GBrda, (= ilka, Angelica?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spisati [spisáti spíšem] dovršni glagol

napisati, sestaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

správlati -am nedov.
1. pripravljati: da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati i po nyem ſzebi lüſztvo ſzprávlati KŠ 1754, 11a; idem ſzprávlat vám meſzto KŠ 1771, 313; naj i krüh eſcse onoga ſzprávla KM 1796, 7; I Düso vam poprávla, na pôt nebeſzko ſzprávla BRM 1823, 8; Szprávla vsze na pôt vecsnoszti KAJ 1848, 9; Liki ki dobra dela ſzprávlamo KŠ 1771, 543; Orszácski Ocsáki pa szprávlajo ednáki Jezik KOJ 1833, XIII; Pri nyem [ognju] správlajo i obeda BJ 1886, 8; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; Goſzpoud, da delavcze ſzprávlaj vu tvojo 'zétvo KŠ 1771, 851; Vſzrczi mem meſzto ſzprávlaj BKM 1789, 7; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; naj decza roditelom ſzprávla blágo KŠ 1771, 551; ſzo me nej najsli, ka bi vkup bej'zanye lüſztva ſzpravlao KŠ 1771, 417; nego pouleg laſztivni 'zél ſzi bodo vucsitele ſzprávlali KŠ 1771, 651
2. delati, da kdo pride v kako stanje, da je deležen česa: Boug ſzi ne dá z-ſzébe ſpota ſzprávlati KM 1790, 74; Pouleg nepokornoga ſzrczá ſzvojega ſzprávlas ſzrd KŠ 1754, 75; i ſzprávlao je je na mér govorécsi BRM 1823, 360; geto je i mater szvojo k-szebi vzéo i veszéle dni ji szprávlao KAJ 1870, 22; Ti pa ſzprávlas ſzám ſzebi ſzrditoſzt KŠ 1771, 450; náſz lübi i vſze dobro ſzprávla KŠ 1754, 215; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; Preſzvejti vſzo temnoſzt, Ka ſzprávla nám 'zaloſzt BKM 1789, 382; Ovo, ete nemir szprávla TA 1848, 6; zakaj ji dreſzélnoſzt ſzprávlate KŠ 1771, 146; Bláj'zeni ſzo vſzi, ki mér ſzprávlajo BKM 1789, 254; Ali ſz-tem ſzi ſzprávlao Moj haſzek BRM 1823, 32
3. delati, da kdo kaj izgubi: od postenyá i szlü'sbe szprávlati KOJ 1845, 17; pren. ftiči žabe sveta spravljajo AI 1878, 25
správlati se -am se
1. pripravljati se: Nego bole ſze je nám kſzmrti ſzprávlati BKM 1789, 406; Goszpodne predevszêm sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Oh, ſzprávlaj ſze, zdaj je vrejme BKM 1789, 409; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Verno lüdſztvo, ſzprávlaj ſze, Jezus zdâ prihája KAJ 1848, 6; Szprávlajmo ſze na ſzmrt krscseniczi SŠ 1796, 8; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami BKM 1789, 422; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami SŠ 1796, 117; ſto bode ſze ſzprávlao na boj KŠ 1771, 518; Csi ſze nemo k-onomi ſzprávlali, Nemo mogli dobro preminouti SŠ 1796, 19
2. zbirati se: Ár, gde bode mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; V eti dnévi, gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztvo vkup ſzprávlalo tak KŠ 1771, 210; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijoſze KŠ 1754, 240
3. povzročati: i roda neſzkoncsano naprej racsúnanye, ſtera bole ſzpitávanya ſzprávlajo KŠ 1771, 634; Sámſona, ka bi ſze 's-nyega ſpot ſzprávlali KM 1796, 50
spravlajóuči -a -e pripravljajoč: Szprávlajoucsi ſzami ſzebi dober fundamentum na priſeſztno vrejmen KŠ 1771, 643
správlavši -a -e spravljajoč: Prvi dén tyedna vſzáki vaſz tá deni pri ſzebi ſzprávlavſi, ka ſze nyemi dobro vidi KŠ 1771, 525
správlani -a -o
1. spravljen, prepeljan: Ládje, z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávleno AIP 1876, br. 2, 7
2. pridobljen: Mir daj, bláznik, nyegovi trüdov Te'zko szprávlenomi szádi KAJ 1848, 279
3. sprejet: szprávlane právde miniszterium more doprneszti AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

srblívi -a -o prid. radoveden: nego pouleg laſztivni 'zél ſzi bodo vucsitele ſzprávlali ſzrbliva majoucsi vüha KŠ 1771, 651

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [Tolm.]-Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tòžec -žca m tožnik, tožitelj: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; Krivo ſzve-douſztvo je zla'zmi potrdjávati toscza ricsi KŠ 1754, 54; Tej ſzo mrmlavczi, to'zczi pouleg 'zél ſzvoji hodécsi KŠ 1771, 759; i meſzto nyega ſzo nyegovi to'sczi v-nyou vr'seni KM 1796, 81; i zapovedao ſzam to'zczom, naj, ka prouti nyemi májo povejjo KŠ 1771, 416

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

trǫ̑dljivka, f. neka zel (dobra, če vola napenja): das Berweidenröschen (epilobium montanum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

usáčən, -čna, adj. usȃčna zel, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

usȃčnica, f. = usačna zel, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vdérjanje -a s vdiranje, napadanje: Vihérov szilno vdérjanye haszek má KAJ 1848, 37; vdérjanye tvoji protivnikov je, csidu'ze, vékse TA 1848, 283; daj, da sze hábati znam Náklonoszti vdérjanya KAJ 1848, 283; Tu naide vandrar sztan mira V-vdérjanyi sorsa vihéra KAJ 1848, 6; I med vdérjanyem 'zel Z szamim szebom ládati KAJ 1848, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vojsküvàti se -ǘjem se nedov. vojskovati se, bojevati se: Ova geto ſze more vojſzküvati prouti vrági KŠ 1754, 130; Prouti Tiruſi i Sidoni ſze ſzcsé vojſzküvati KŠ 1771, 378; Kolman je stimao, kâ sze 'znyim vu tom niscse nemore vojszküvati KAJ 1870, 82; Za náſz ſze voiſzküie kral vſzei SM 1747, 79; Sto ſze vojſzküje na laſztivnoj ſzvojoj plácsi gda ſté KŠ 1771, 506; ſze Prouti vrági vojſzküjemo BKM 1789, 6; Za té ſze vojſzküjejo BKM 1789, 106; Vojszküj ſze ſzám ti za tvojo decſiczo BKM 1789, 330; Herodes, ka bi ſze vojſzküvao ſz-Tirusánczami KŠ 1771, 380; ſzlugi moji bi ſze vojſzküvali KŠ 1771, 327; pren. Dáj mi mouce Gyedrno ſze vojſzküvati BKM 1789, 398; gda ſze Vojszküjem BKM 1789, 420; Bojdi kre méne, gda ſze Vojſzküjem SŠ 1796, 10; dönok ſze pouleg tejla ne vojſzküjemo KŠ 1771, 545; naj ſze vojſzküjete za ednouk dáno voro KŠ 1771, 758; od telovni 'zél ſtere ſze vojſzküjejo prouti vöri KŠ 1771, 706; Gda ſze vojſzküvao bom z-ſzmrtjom SŠ 1796, 162
vojsküvajóuči -a -e vojskujoč se: Kakda ſze escse zové ta Vojſzküvajoucsa KŠ 1754, 130; i Archippi znami vojſzküvajoucsemi KŠ 1771, 665; pren. Na vojſzküvajoucso (cerkev) KŠ 1754, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vóteo -tla -o prid. votel: Metüli májo voteo rilec AI 1878, 33; pren. Klára od vôtli 'zél 'zgána KAJ 1870, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče-Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrẹdnják, m. = zel, ki celi vred, Notr.; — die Gundelrebe (glechoma hederacea), Ben.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zagledati [zaglẹ́dati zaglẹ̑dam] dovršni glagol

zagledati, spregledati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zapelávanje -a s zapeljevanje, zavajanje: pouleg po'zelejnya toga zapelávanya KŠ 1754, 191; csloveka, ſzkvárjenoga pouleg 'zél zapelávanya KŠ 1771, 582; pokrepiti prouti vſzakſemi zapelávanyi KŠ 1771, 590; Mocsno [szem] sztao Prôti zapelávanyi KAJ 1848, 213; Valentinuſa zapelávanye KŠ 1771, 262

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zato1 [zatọ̑] prislov

zato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zèł 2., zę̑li, f. die Bosheit, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zel [zẹ̑u̯ zelȋ] samostalnik ženskega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zelišče [zeliščȅ] samostalnik srednjega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ziel gl. zel 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zlọ̑, gen. zlȃ, n. das Übel, Mur., Cig., Jan., nk.; dosta zla, C.; vse zlo, alles Übel, C.; zlo ti bodi! hol dich der Kuckuck! C., Z.; — prim. zel (adj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zrę́brčən, -čna, adj. brustkrank, Pjk. (Črt.); schwerathmig, Cig.; — zrebrčna zel, neka rastlina, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žèla -e ž želja: mo'zjé zá'zgali ſzo ſze vu 'zéli ſzvojoj eden kdrügomi KŠ 1771, 449; ſztároga csloveka, ſzkvarjenoga pouleg 'zél zapelávanya KŠ 1771, 582; Szkim moremo hüdim 'zelám prouti ſztánoti KŠ 1754, 63; ne priglihávajte ſze ktim prvim vu neznanoſzti vaſoj doprneſenim 'zelám KŠ 1771, 704; nego vu 'zeláj mojega tejla KŠ 1754, 240; ka bi nyemi pokorni bili vu 'zeláj nyegovi KŠ 1771, 460; tejlo ſzo ráſzpili 'zelámi vrét KŠ 1771, 568

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žgáni -a -o spodbujen, razvnet: Klára od vôtli 'zél 'zgána KAJ 1870, 17
žgáno -ga sam. žgalna daritev: kaj áldov i dár i czejlo 'zgána ſzi nej ſteo KŠ 1771, 688

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Število zadetkov: 50