zél1 -í [zeu̯] ž (ẹ̑)
1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih
♦ bot. račja zel vodna kuga
2. zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zèl2 zlà zlò [zəu̯] prid., zlêjši (ə̏ ȁ ȍ) knjiž.
1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje
// ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene
2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda
// ekspr. hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zél -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) strupena ~; zdravilne ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja huda
zlì -a -o (ȉ) ~ duh
zlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabim
zlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zél1 -í ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

zèl2 zlà zlò prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

zẹ̑l1 zelȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zȅl2 zlȁ prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zèł 2., zę̑li, f. die Bosheit, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zel [zẹ̑u̯ zelȋ] samostalnik ženskega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zel samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zel ž, F5, calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; molybdena, -ae, tudi bouhina ṡiel; myagros, ena ṡeel, ima perje kakòr ena ardezhúſt, ali rupezhina; napeta, mazhkina mèta, ali ṡèl [str. 141a ]; nepeta, -ae, mazhkina seel [str. 142b ]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zel ž, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zel prid. ♦ P: 24 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zél zelí ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zél -í ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zel

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.