órk -a m, živ. (ọ̑) pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: V Gospodarju prstanov nastopajo tudi orki, ki niso nič drugega kot naši ogri, torej velikani ljudožerci; iz tega korena besede izvirajo tudi današnje orke – kiti ubijalci E ← agl. orc, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano kot stagl. orcþyrs, orcneas (mn.) 'božanstva smrti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.