baterlis samostalnik moškega spolazelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kȃčək, -čka, m. = kačnik 2), das Schlangenkraut, Medv. (Rok.); neko zelišče, s katerim se mlade purice pitajo, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mechoacana samostalnik 
zelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
petaprstnik (petaprstnik, petprstnik) samostalnik moškega spolazelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
petprstnik samostalnik moškega spolazelišče
GLEJ: petaprstnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pǫ̑tnik, m. 1) der Reisende, der Wanderer, Cig., Jan., C., nk., Npes.-Vraz; trgovski p., der Handlungsreisende, DZ.; — 2) neko zelišče, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.-Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen (fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen (merc.), Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rapontik samostalnik moškega spolazelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče-Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče-Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vę́ruh, m. 1) der Weihrauch, Dalm., Trub., Goriš.-Kres; — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), (to zelišče devljejo na cvetno nedeljo med les, ki ga nesejo blagoslovit, in služi potem o božičih za kadilo), Kres; — iz nem.; prim. srvn. wîrouch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſ
imachia, vinersheza. Scopoli
[283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vrholíčən, -čna, adj. vrholično zelišče = vrholika, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravȋłnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zel [zẹ̑u̯ zelȋ]
samostalnik ženskega spolazel, zelišče
PRIMERJAJ: zelišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelenjé -á s zelenje, zelišče: Viriditas Zelenyé KMS 1780, A9; Zelenyé KMS 1780, A3b; vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; naj ne skoudijo nikſemi zelenyej KŠ 1771, 782; deſzetinite vſzáko zelenyé KŠ 1771, 209
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelešče gl. zelišče ♦ P: 2 (TT 1557, TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zeliče samostalnik srednjega spolaGLEJ: zelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zeliče gl. zelišče ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelišče [zeliščȅ]
samostalnik srednjega spolazel, zelišče
PRIMERJAJ: zel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelišče (zeliče, zeliše, zelišče, želiše, želišče) samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zelišče s, F
261,
absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku
seliszhe;
acesis, -sis, ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe;
achillea, -ae, enu
ſheliszhe, román,
millefolium;
acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu
ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta;
aegoceros, foenum graecum, ſéme od eniga
ṡelisza ẛa konye;
bipinella, pempinella, ṡeliszhe, pluzhnik;
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu
ṡheliṡzhe, volovski jeṡik;
calamintha, -ae, enu
ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte;
cara, enu korenîe od
ṡeliszha;
centunculus, enu
ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán;
cicuta, -ae, trobelika,
seliszhe;
herbarius, -rÿ, tá kateri tá
ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu
ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelišče -a s zelišče:
tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zelišče sam. s ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zeliše samostalnik srednjega spolaGLEJ: zelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zeliše gl. zelišče ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žajfeno zeliščeGLEJ: žajfno zelišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žajfno zelišče [žȃjfno zeliščȅ]
(žajfeno zelišče) samostalniška zveza srednjega spolarastlina navadna milnica, LATINSKO: Saponaria officinalis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žakljič m vrečica, žakeljc:
ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
železo -a s 1. železo:
Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi:
v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
želišče samostalnik srednjega spolaGLEJ: zelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
želišče gl. zelišče
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
želišče gl. zelišče ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
želiše samostalnik srednjega spolaGLEJ: zelišče
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
želše (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. zelišče
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.