Tiskanje

veselíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj delati koga/kaj vesel-o/-ega
Vsa slava in čast ga ne veselita več.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.

2.

kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.

2.1.

nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.

3.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.

4.

v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.

2.

kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.

3.

kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.

4.

kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hendikepírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prizadevati koga
/S svojo odločitvijo/ jih je /zelo/ hendikepiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kreírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj predvsem umetniško delati, izdelovati kaj
(Na področju mode) je /kot novinec/ kreiral uporabna in obenem zelo inovativna oblačila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.

2.

kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.

4.

iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.

5.

iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

napénjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.

2.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.

2.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).

2.

kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.

3.

kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.

4.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.

4.1.

kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zanímati se za -am se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo živo/ se zanima za politiko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.

3.

knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: dáti

11.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.

11.1.

v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.

12.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

diferencírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj dajati kaj narazen
Pospešen ekonomski razvoj /vedno bolj/ diferencira družbo /na zelo bogate in na zelo revne/.

2.

iz matematike kdo iz prvotnega stanja odvajati kaj , tako da kaže na spremembe prvotnega stanja
Diferencira funkcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

džezírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj improvizirano igrati na način folklorne glasbe ameriških črncev
/Zelo občuteno/ džezira.

2.

kdo/kaj improvizirano igrati kaj na način folklorne glasbe ameriških črncev
/Zelo občuteno/ džezira stare ljudske napeve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja

1.

kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.

2.

kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

improvizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno poustvarjati
/Zelo občuteno/ improvizira.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno narediti kaj za začasno uporabo oz. trenutno predstavitev
/Iz navadnih desk/ je improviziral omaro in nato še nosilnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.

2.

kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.

3.

kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.

4.

iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

interesírati se za -am se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo živo/ se interesira za politiko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.

2.

kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).

3.

kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.

4.

kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.

5.

čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).

6.

kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.

7.

kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.

8.

iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.

9.

iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.

2.

kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

lansírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

muzicírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj igrati na glasbilo
/Zelo občuteno/ muzicira.

2.

kdo/kaj navadno improvizirano igrati kaj
/Zelo občuteno/ muzicira stare ljudske napeve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, povzročiti š kod o za koga/kaj
/S sleparskimi kupčijami/ so ga /zelo/ oškodovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.

3.

kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.

3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.

5.

v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.

6.

kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.

8.

kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.

9.

v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.

10.

knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.

11.

iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.

3.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

polzéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.

2.

v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.

3.

čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.

3.

kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).

6.

kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.

8.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.

10.

brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.

10.1.

kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.

11.

žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.

12.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.

13.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.

14.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)

1.

kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.

1.1.

neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.

2.

čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

sežgáti -žgèm dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

kdo/kaj z ognjem uničiti, odstraniti koga/kaj
Vse vredne papirje so (jim) /kot pravi inkvizitorji enostavno/ sežgali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

skrbéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga za koga/kaj
/Zelo/ jo skrbi za zdravje.

2.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ skrbi za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

čustvenostno kdo/kaj dati se k/h komu/čemu / v/na/ob/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil k tlom, pod mizo.

2.

čustvenostno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil iz hiše v gozd.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.

2.

kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

uspéti -uspèm dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj doseči pričakovan rezultat
Bil je vesel, da je uspel.

2.

kaj uresničiti se
Zamenjava stanovanja je uspela.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj zmoči narediti hoteno, želeno
/S težavo/ so ga uspeli rešiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

utrudíti se in utrúditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s čezmernim delom zelo obremeniti se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ utrudil.

2.

iz agronomije kdo/kaj s čezmerno uporabo preobremeniti se, izmučiti se
/Zaradi zaporednega gojenja iste kulture/ se zemlja utrudi.

3.

iz tehnike kdo/kaj postati slab
Material se /navadno/ po določenem času utrudi /zaradi stalnih obremenitev/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vznemírjati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjeno počutiti se
Ljudje se /zelo/ vznemirjajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zakuríti in zakúriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.

2.

iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno

kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.

2.

kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.

3.

iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.

1.1.

kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.

2.

kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.

3.

kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

GLEJ: bútati 1

2.

kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.

3.

kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

celíti in céliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.

2.

kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.

3.

kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.

4.

kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.

5.

iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.

2.

kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.

1.1.

nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.

2.

čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).

3.

slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

častíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.

2.

iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).

1.1.

kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno

1.

kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.

2.

kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.

2.

čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.

3.1.

kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.

4.

čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).

2.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.

2.1.

nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dišáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.

2.

čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj hraniti
/Zelo dolgo/ je dojila (otroka).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.

3.

kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dŕsati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.

1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.

2.

kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.

2.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

eksponírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

faksimilírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj natisniti kaj kot faksimile
/Zelo verodostojno/ je faksimiliral podpis.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

fascinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ fascinirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

forsírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.

2.

kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.

3.

iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.

4.

iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

galopírati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

4.

kaj poganjati
Drevje že žene.

5.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gnáti se žênem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

góditi2 -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.

2.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

grêbsti se grêbem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je grebla z učenjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.

2.

kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

grméti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).

3.

čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hraníti se in hrániti se -im se nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kdo preživljati se iz/brez česa / s čim
Rastlina se hrani iz zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hvalíti in hváliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj pozitivno presojati koga/kaj
/Trezno/ hvali, kar so naredili.

2.

iz religije kdo/kaj slaviti, poveličevati koga/kaj
Hvalijo boga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

identificírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
/Po stari navadi/ so identificirali družbene in privatne koristi.

2.

iz prava kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
Sorodnika so pripeljali, da bi identificiral truplo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

informatizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

intenzivírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

interesírati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

internetizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izdáti -dám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.

2.

kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.

3.

kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.

5.

kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.

6.

iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.

7.

iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.

2.

kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.

3.

kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.

4.

iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.

4.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izobraževáti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj načrtno strokovno usposabljati koga
/Z majhno plačo/ je izobraževal otroke.

2.

kdo/kaj načrtno usposabljati koga/kaj za/v kaj
/Prostovoljno/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.

3.

kdo izpopolnjevati kaj
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izobraževala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izpopolníti se in izpopólniti se -im se tudi spopolníti se in spopólniti se dovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postati boljši, popolnejši
Ljudje so se v teh letih izpopolnili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izprosíti za -prósim za tudi sprosíti za sprósim za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj prizadeti si pridobiti koga/kaj za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ izprosi premožnejše za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izrážati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.

2.

kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.

3.

kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.

5.

kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.

6.

iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.

2.

kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.

2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).

4.

iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izšólati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj uspešno strokovno usposobiti koga
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.

2.

kdo/kaj uspešno usposobiti koga/kaj za/v kaj
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.

3.

kdo napraviti kaj bolj sposobno
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izvêsti -vêdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvedli davčno reformo.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti zamišljeno
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvedel zelo uspešen skok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

izvršíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvršili davčno reformo.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvršil zelo uspešen skok.

3.

iz prava kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Smrtno obsodbo so izvršili /na silo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jasníti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati jasen-no, zelo prozoren-rno
Nebo se jasni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.

1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.

2.

kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.

4.

iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jezíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spravljati koga/kaj v jezo
/Z loputanjem/ jo /zelo/ jezi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kljubováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kombinírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nanovo tvoriti kaj
Pri gradnji kombinirajo različno opeko (s kamnom).

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj z izbiranjem možnosti reševati kaj
/Prav nesramno/ kombinira, kako bi lepše zvozil večino zastavljenih načrtov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

koreníniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem / kje / kdaj
Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih.

2.

iz agronomije kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem / kje
V tej zemlji ribez /hitro/ korenini.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kosíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Travco okoli hiše kosi /strojno/.

2.

čustvenostno kdo/kaj množično odstranjevati, uničevati koga/kaj
Vojaki so (z najmodernejšimi avtomati) /brez usmiljenja/ kosili tudi civiliste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kotálkati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo gojiti kotalkanje, ukvarjati se z kotalkanjem
Kotalkala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kotálkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premikati se na kotalkah
Otroci se kotalkajo in rolajo (kar po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

2.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

4.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.

2.

kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.

3.

čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.

2.

kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).

3.

čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.

4.

iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kvalificírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj označiti koga/kaj za kaj / kakšnega/kakšno
Kvalificiral se je za profesorja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj sposobnega, uporabnega, primernega
Ljudi so /na hitro/ kvalificirali /za opravljanje poklica/.

3.

iz jezikoslovja kdo/kaj označiti kaj s kvalifikatorjem
Leksikograf je moral besede kvalificirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.

4.

brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.

5.

kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

2.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.

3.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.

4.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.

5.

kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.

6.

čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.

7.

čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.

8.

v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.

9.

iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.

10.

iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

lovíti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se lovi za dobičkom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

1.

kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.

2.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

mastíti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno

1.

kdo/kaj slastno hraniti se s čim
Mastil se je s pečenko in žganci.

2.

kdo/kaj rediti se
Zadnje čase se /preveč/ masti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

mašíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj delati kaj zaprto s čim
Luknje so /vztrajno/ mašili z umazanimi krpami.

2.

čustvenostno kdo/kaj spravljati kaj v kaj / kam
Bonbone so si mašili v žepe.

3.

nav. v zvezi z luknja, vrzel, čustvenostno kdo/kaj nadomeščati kaj v/na/pri/po čem / kje
/Z ihto/ so si mašili vrzeli v izobrazbi.

4.

iz obrtništva kdo/kaj nadomeščati, krpati kaj ‘izrabljene dele pletenine, tkanine’
Vsak dan so mašile nogavice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

mériti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj določati kaj
Dolžino asfalta so merili /v metrih/.

1.1.

kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.

2.

kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.

3.

čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
S puško /slabo/ meri.

4.1.

S tem vprašanjem meri na domače razmere.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

metáti se za méčem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se meče za dobičkom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

množíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.

2.

iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.

1.1.

Moral je od doma.

2.

kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.

3.

kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.

4.

kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.

5.

kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.

6.

čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.

2.

kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.

3.

navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

motivírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) motiviral še za resnejši trening.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj 'dejavnost' razvito
Zdravilo je motiviralo kroženje krvi po telesu.

3.

kdo/kaj utemeljiti kaj
Svoje zahteve so /energično/ motivirali (s svojimi dosežki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

nakúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kaj povečati se zaradi kuhanja
Riž se je /zelo/ nakuhal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

namnožíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

napádati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).

2.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.

3.

iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

napájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.

4.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).

5.

iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.

6.

iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.

4.

iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.

5.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

naprézati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.

2.

čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.

3.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

naročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

nasprotováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

nasprotováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

navdúšiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj čustveno vzbuditi koga/kaj
(Z igralci in z glasbenimi vložki) je predstava /zelo/ navdušila občinstvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

navdúšiti za -im za dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) navdušil še za resnejši trening.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

nosíti se nósim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: nêsti se

3.

kdo/kaj obnašati se
Zna se nositi v vsaki družbi.

4.

v posplošenem pomenu kdo obnašati se
Hotela se je nositi /po najnovejši modi/.

5.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj obnašati se
To blago se je /zelo dobro/ nosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

obráčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.

2.

iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

obračúnati z/s -am z/s dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu

kdo/kaj obdelati se s kom/čim
Z njimi je obračunal /brez milosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

obvézati in obvezáti -véžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj oviti koga/kaj
(S sterilnim povojem) si je obvezala hujšo rano.

2.

kdo/kaj narediti koga/kaj odgovornega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Obvezali so ga za zelo nehvaležno delo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

očárati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj intenzivno čustveno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ očarala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

olájšati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti manj neprijetno/naporno/zapleteno kaj
/Z delom/ si je olajšala trpljenje.

2.

kdo/kaj narediti/povzročiti manj težko kaj
/Z izločitvijo nepotrebnih predmetov/ so /zelo/ olajšali nahrbtnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

opogúmljati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
(Pri delu) jih je /zelo/ opogumljala njegova prisotnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: oskrbéti 1-4

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.

6.

neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

oslabéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ je /povsem/ oslabel.

2.

kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so (mu) noge oslabele.

3.

iz jezikoslovja kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi izglasja/ samoglasnik oslabi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

oslabíti se -ím se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ se je /povsem/ oslabil.

2.

kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so se (mu) noge oslabile.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

osramotíti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj moralno ponižati koga
To dejanje ga je /popolnoma/ osramotilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ovírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj onemogočati kaj
Preskočil je žico, ki ga je ovirala.

2.

kdo/kaj motiti koga/kaj
Celo oviral ga je (pri delu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pazíti na in páziti na -im na dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj
/Zelo/ pazi na zdravje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.

3.

kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.

4.

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).

5.

čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.

6.

iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

piratizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj kot pirat upravljati kaj / s čim
Danes se /s hitrim razvojem tehnologij in elektronike na veliko/ piratizira z različnimi zelo iskanimi napravami in napravicami visoke tehnologije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

planíti in plániti -em dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.

2.

v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.

3.

čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

plôskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pritrjevati komu/čemu
Gledalci so predstavi /navdušeno, tudi z rokami ob stol,/ ploskali.

2.

kdo/kaj plosko udarjati ob/na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Perice so (s perilom) ploskale ob perilnike.

3.

kdo/kaj dajati ploskanju podobne glasove
/V ritmu/ so še vedno ploskali udarci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

plúti plôvem in plújem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Jadrnica pluje k otoku /proti toku/.

2.

iz navtike kaj v vodi premikati se
Plujejo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ponesréčiti se -im se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postati slabši, neuporaben
/Smrtno/ so se ponesrečili.

2.

navadno v 3. osebi kaj ne dati uspeha rezultata
Primerjava se (mu) je ponesrečila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ponížati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

GLEJ: osramotíti 2

1.

kdo/kaj narediti kaj nižje
Ograjo je moral /malo/ ponižati.

2.

kdo/kaj moralno ponižati koga/kaj
To dejanje ga je /popolnoma/ osramotilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

posplôšiti -im dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

kdo/kaj delati javno, splošno znano koga/kaj
/S preizkušanjem/ si je lahko poslošil svoje svoje teoretične ugotovitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

potegníti jo in potégniti jo -em jo dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj iti do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
/Brez slovesa/ jo je potegnil čez mejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

potegníti se in potégniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj postati daljši
Krilo se je na eni strani potegnilo.

2.

knjižno pogovorno kdo postati višji in tudi večji
V nekaj letih se je zelo potegnil.

3.

knjižno pogovorno kdo/kaj premakniti se vstran v/na/čez kaj / kam
Čete so se potegnile v ozadje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

potrebováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj potrebno imeti kaj za kaj
Za tovrstno pisanje potrebuje dober računalnik.

2.

kdo/kaj morati imeti kaj
Fant potrebuje novo obleko.

3.

kdo/kaj hoteti sprejeti koga
Kadar ga potrebuje, ga pokliče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

potrudíti se in potrúditi se -im se dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

GLEJ: trudíti se 1-2

3.

čustvenostno kdo/kaj prizadevati si doseči do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / /na/v/skozi/čez/med/pod/nad/pred koga/kaj
/Zelo rad/ se je potrudil k njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: pripovedováti 1

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.

1.1.

kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.

2.

kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.

3.

nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'

3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.

3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.

3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.

3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

povelíčati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zelo pohvalno označiti, najvišje vrednotiti koga/kaj
Svoje delo je poveličal.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj duhovno očistiti koga/kaj
Trpljenje človeka poveliča.

3.

iz religije, neobčevalno knjižno kdo/kaj narediti koga/kaj deležnega božjih lastnosti
Bog mučence poveliča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prakticírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja

1.

kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.

2.

kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).

3.

iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

predstávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.

2.

kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.

3.

kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.

4.

kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pregnáti se -žênem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj s čezmernim delom zelo utruditi se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ pregnal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prevájati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj prevajati kaj iz/od—do česa / v kaj
Predavanje so prevajali v več jezikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prevzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod / za koga/kaj
Prevzel je pismo za soseda.

2.

kdo/kaj začeti opravljati kaj
/Po materi/ je prevzela vse obveznosti in skrb za družino.

3.

čustvenostno kdo vzeti komu koga
/Nesramno z zvijačo/ mu je prevzel dekle.

4.

kaj začeti intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ prevzela.

5.

v oslabljenem pomenu kaj intenzivno zaobjeti, zaobseči koga
Že pred leti ga je prevzelo veliko sovraštvo.

6.

iz igralništva kdo vzeti komu kaj
Soigralcu je prevzel vzetek.

7.

iz športa kdo/kaj dobiti kaj
(Od sotekmovalke) je prevzela štafetno palico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

5.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.

2.

kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.

3.

kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.

4.

kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.

4.1.

kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

privatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj
/Zaradi stiske s financami/ so privatizirali časopis.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.

2.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.

3.

iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.

2.

kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.

3.

čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prosíti za prósim za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ prosi za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prosjáčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ prosjači za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.

5.

kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).

6.

kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.

7.

kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.

8.

kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).

9.

kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.

10.

kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.

11.

kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

razdáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj po delih dati komu/čemu kaj
/Brez pomišljanja/ je vse razdal revežem (za osnovno preživetje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

razmnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

2.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

3.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

4.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

5.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

sesáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).

4.

čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

slavíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Vsak narod slavi svoje junake.

2.

kdo/kaj s presojo vrednotiti kaj
Slavita desetletnico poroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

smrdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.

2.

čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.

3.

čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

spremeníti se -ím se dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kaj na novo narediti se komu/čemu v/za kaj
Glava se mu je spremenila v veliko bučo.

2.

kdo/kaj na novo narediti se do koga/česa / proti komu/čemu
Do staršev se je /zelo/ spremenil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.

2.

kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.

3.

kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.

4.

kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.

2.

kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.

3.

kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.

6.

v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.

7.

čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.

8.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.

9.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.

10.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stísniti jo -em jo dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

knjižno pogovorno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
/Zelo na hitro in hinavsko/ jo je stisnil v gozd.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.

2.

kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.

2.

iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

súkati -am in súčem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.

2.

kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.

1.1.

dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.

2.

kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

talíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj delati kaj tekoče
To rudo so /navadno/ talili (pri zelo visokih temperaturah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

talíti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj spreminjati se v tekoče stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) tali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

têpsti têpem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj
Otroka /neusmiljeno/ tepe /po glavi/.

1.1.

kaj š kod no prizadevati koga/kaj
Tepejo jih slabe letine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

têpsti se têpem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).

2.

kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.

3.

čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

tíkati se tíčem se tudi tíkam se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
Odločijo naj tisti, ki se jih vsebina /najbolj/ tiče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.

2.

kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).

3.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

trudíti se in trúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ubíti ubíjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj smrtno zadeti koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ ubil (z nožem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počiti, poš kod ovati kaj
/Po nesreči/ je ubil šipo.

2.1.

Jajce si je ubila /v juho/ ali ga spekla.

3.

čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ ubilo.

4.

čustvenostno kdo narediti kaj bolj znosno
Dolgo čakanje si je ubil /z branjem/.

5.

čustvenostno kdo/kaj odvzeti kaj
Izrečene besede so ubile živahno razpravo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

učinkováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.

2.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

učíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.

2.

kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

udáriti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Zelo/ se je udaril.

2.

čustvenostno kdo/kaj udeležiti se
/Grobo/ so se udarili (za zemljo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.

2.

kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.

3.1.

kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.

4.1.

kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.

1.1.

Upal si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

upogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod / kam
/Prepogosto/ se upogiba do tal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

upoštévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

varováti -újem in várovati -ujem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ varuje sirote.

2.

iz alpinistike kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Alpinist varuje soplezalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.

3.

kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).

2.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.

3.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.

5.

kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.

6.

kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.

7.

kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).

8.

kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.

9.

čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).

10.

navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.

11.

kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.

12.

navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.

13.

kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.

14.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.

15.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.

16.

iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.

2.

kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.

3.

kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.

4.

kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.

5.

čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.

6.

čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.

2.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.

3.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.

5.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.

6.

kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.

7.

kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.

8.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.

9.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.

10.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.

11.

kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.

12.

publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.

13.

publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).

14.

iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.

15.

iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.

16.

iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.

17.

iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.

18.

iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.

19.

iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.

20.

iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).

3.

kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.

4.

čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.

3.

kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

voščíti1 in vóščiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

kdo izraziti dobre želje komu za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ voščili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vzgájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno razvijati koga/kaj
Od šol se pričakuje, da /z ustreznimi metodami in zgledi/ tudi vzgajajo otroke oz. mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vživéti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj skladno vključiti se
/Dobro/ se je vživel (v družbo okoliških otrok).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vživéti se v -ím se v dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj skladno vključiti se v kaj 'stanje, dejavnost'
/S filmom/ se je vživel v nekdanje čase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zadržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zahtévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.

2.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zaníkati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti se
Obtoženec je zanikal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so govorice o kraji.

3.

iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so povedek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.

2.

kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.

4.

kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.

5.

kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zavzémati se za -am se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek se /očetovsko/ zavzema za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024