géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionárengéostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
módriSSKJ -a -o prid. (ọ́) módri ángel -ega -a m, člov. (ọ́, á) ekspr.
policist: Zaradi prehitre vožnje ga je ustavil modri angel
módri planét -ega -a m (ọ́, ẹ̑)
planet Zemlja: Odgovor, kako preprečiti izginjanje vrst z modrega planeta, so poskušali najti na konferenci Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèonesnáženi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni onesnažen: Tri velika kraška polja in neonesnažena zemlja so idealni pogoji za pridelavo zdrave hrane E (↑)nè… + (↑)onesnážiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr. 1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo 2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ozónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ozónska lúknja -e -e ž (ọ̑, ȗ)
območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni: Potrebno bo zmanjšati porabo snovi, ki povzročajo nastanek ozonske luknje
ozónski plášč -ega -a m (ọ̑, á)
plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca; ozonska plastSSKJ: Zemlja se zdi še zlasti ranljiva zaradi tanjšanja in čedalje večje prepustnosti zaščitnega sloja, nevidnega ozonskega plašča, ki jo varuje pred prodorom nevarnega sevanja Sonca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potujíti -ím dov. (ī í) narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujítipotujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prizemljíti -ím dov. (ī í) 1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal 2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev 3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
terínaSSKJ -e ž (í) jed iz na drobno sesekljanih sestavin ali sestavin v slojih, navadno servirana v obliki rezin kot hladna predjed: gosja terina; Terino je narezala na kose in vsak kos na krožniku okrasila s svežim koprom in žličko lososovega kaviarja E ← frc. terrine 'lončena skleda' iz terrin 'lončen' < lat. terrenus iz terra 'zemlja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.