ajc [nepopoln podatek] (ajec) samostalnik moškega spola

vzpetina, vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

berečina [berečína] samostalnik ženskega spola

močvirnat kraj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

berek [bérek] (bereg) samostalnik moškega spola

močvirje, stoječa voda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

beznica [bǝzníca] (baznica) samostalnik ženskega spola

skalnata jama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bistrica [bístrica] samostalnik ženskega spola

prozorna, čista tekoča voda; bistrica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

blato [bláto] samostalnik srednjega spola

blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bramež [brȃmež] samostalnik moškega spola
  1. obrambni nasip, zid; branik
  2. oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bramin [bramȋn] samostalnik moškega spola
  1. obrambni nasip, zid; branik
  2. oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brana [brána] samostalnik ženskega spola

brana, tj. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

branati [bránati bránam] nedovršni glagol

rahljati zemljo z brano; branati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brȃskljav, adj., Jan., braskljava zemlja, C.; pogl. vraskljav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brazda [brázda] samostalnik ženskega spola

pri oranju nastali jarek; brazda; razor

PRIMERJAJ: razor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brazdati [brázdati brázdam] nedovršni glagol

delati brazde; brazdati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brda [br̄da] samostalnik ženskega spola

manjša gora, grič

PRIMERJAJ: tkalska brda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

breg [brẹ̑g] samostalnik moškega spola

pas zemlje ob vodi; breg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezen [brézǝn] samostalnik moškega spola

brezno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bȓnja 1., f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Cerovo v Brdih-Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brod [brọ̑d] samostalnik moškega spola
  1. pas zemlje ob vodi; breg
  2. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti
  3. splav, čoln za prevoz čez reko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brud [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

močvirje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

celina [celína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

curek [cȗrǝk] samostalnik moškega spola
  1. rečni rokav
  2. potok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

črtalo [črtálo] samostalnik srednjega spola

črtalo, tj. del pluga, ki navpično reže brazde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

črtati [čŕtati čȓtam] nedovršni glagol
  1. orati
  2. pisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk-Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi-Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, (opp. tenčica) Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dežirna [dǝžȋrna] (dežerna) samostalnik ženskega spola

vodnjak, šterna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dno [dnȍ] samostalnik srednjega spola

tla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dolina [dolína] samostalnik ženskega spola

dolina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dolȋnka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drevo [drevọ̑] samostalnik srednjega spola
  1. drevo
  2. ralo, plug

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

duplina [duplína] samostalnik ženskega spola

votlina, jama

PRIMERJAJ: duplja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

duplja [dȗplja] samostalnik ženskega spola
  1. votlina, jama
  2. drevesno duplo

PRIMERJAJ: duplina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvojnik [dvojník] samostalnik moškega spola

ekvator

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

element -a m element, prvina, tj. ogenj, voda, zemlja ali zrak: premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

flancati [flȃncati flȃncam] nedovršni glagol

saditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gače [gȃče] množinski samostalnik ženskega spola
  1. sveženj, zviteknepopoln podatek
  2. protipoplavni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glina [glína] samostalnik ženskega spola

glina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

globočina [globočína] samostalnik ženskega spola

brezno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gnojiti [gnojīti gnojím] nedovršni glagol

dodajati zemlji gnojilo; gnojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gnọ̑jničast, adj. mit Mistjauche getränkt: gnojničasta zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gojla [gōjlanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

močvirje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gomóla, f. pusta in nerodovitna zemlja nastavša od razprhlega skrilnika, Lisičine (v Istri)-Erj. (Torb.); der Schieferthon, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gora [góra] samostalnik ženskega spola

gora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

graben [grábǝn] samostalnik moškega spola

jarek, graben

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grablje [gráblje] množinski samostalnik ženskega spola

grablje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grámpast, adj. 1) voll Satz, Cig.; — 2) rauh, uneben, Jan.; grampasta skorja, cesta, M., C.; grampasta zemlja, klümperig, knollig, steinig, C., Pirc; pren. = robat, telebast, Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grbava [grbȃva] samostalnik ženskega spola
  1. vzpetina
  2. grba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

greda [grẹ́da] samostalnik ženskega spola
  1. vrtna greda, gredica
  2. palica, na kateri prenočujejo kokoši

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grič [gríč] samostalnik moškega spola

grič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grȋžnat 2., adj. schotterig: grižnata zemlja, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grmada [grmáda] samostalnik ženskega spola
  1. neporasla planjava
  2. grmada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gruča [grúča] samostalnik ženskega spola

gruda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grǜda -e ž
1. gruda: Zgrüde zemlé ſzi ti náſz vö oſznouvo BKM 1789, 158; Teda vért edno grüdo ali kamen vzeme gori KAJ 1870, 139
2. prst, zemlja: Csloveka zedne grüde napravo SM 1747, 3; ka bi zedne grüde delao poſzoudo KŠ 1771, 468; pren. nevoule puna grüda BKM 1789, 410; nevoule puna grüda SŠ 1796, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homec1 [hómǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: humec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrástovka, f. 1) die Eichenruthe, Z.; — 2) neka goba (agaricus mutabilis), Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Razdrto-Erj. (Torb.); jako pusta in nerodovitna zemlja, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrib [hríb] samostalnik moškega spola

gora, hrib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hribec [hríbǝc] samostalnik moškega spola

majhen hrib; hribček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

humec [hūmǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: homec1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.-C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.-Valj. (Rad), in íglica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ilo [ílo] samostalnik srednjega spola

ilovica, glina

PRIMERJAJ: ilovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ilovica [ílovica] samostalnik ženskega spola

glina

PRIMERJAJ: ilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izpočíti se, -čȋjem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izspa [ízspa] (ispa2) samostalnik ženskega spola

nasutje, nasip

PRIMERJAJ: izspica, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izspica [izspíca] (ispica2) samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izspice [izspíce] množinski samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izvirek [izvȋrǝk] (zvirek) samostalnik moškega spola

izvir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jálov, adj. 1) gelt, unfruchtbar; za jalovo kozo se kregati, um nichts zanken, Krelj; jalov panj = tak, ki ne da roja, Gol.; — jalova konoplja, der männliche Hanf, Mur.; jalov trs, unfruchtbare Rebe, Št.-Z.; jalovo drevo, C.; jalova njiva, unfruchtbarer Acker, Št.-C.; prav obdelana zemlja nikoli ni jalova, Vod. (Izb. sp.); — jalova letina, unfruchtbares Jahr, ogr.-M., C.; — 2) taub, erzleer (vom Gestein), Cig. (T.); — 3) leer, gehaltlos, Cig., Jan., Cig. (T.); — ta je jalova, das ist unwahr, Lašče-Levst. (M.), Cig.; jalove obljube, eitle Vorspiegelungen, Cig.; — jalovo delo, eine undankbare Arbeit, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jama [jáma] samostalnik ženskega spola

jama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jamica [jámica] samostalnik ženskega spola

jamica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jarek [jȃreknepopoln podatek jȃrekanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

jarek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jérovica, f. rjavo-rdečkasta zemlja, Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jezer [jẹ̑zer] samostalnik moškega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jezerišče [jezeríšče] samostalnik srednjega spola

zbirališče vode, jezero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jezero [jẹ̑zero] samostalnik srednjega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.-Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jutro1 [jútro] samostalnik srednjega spola
  1. jutro
  2. vzhod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kališče [kalíšče] samostalnik srednjega spola

mlaka, mlakuža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kmetariti [kmetáriti kmetȃrim] nedovršni glagol

kmetovati, obdelovati zemljo

PRIMERJAJ: kmetovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kmetovanje [kmetovȃnje] samostalnik srednjega spola

kmetovanje, poljedelstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kmetovati [kmetováti kmetȗjem] nedovršni glagol

kmetovati, obdelovati zemljo

PRIMERJAJ: kmetariti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kopač1 [kopáč] samostalnik moškega spola

kdor koplje; kopač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kopati2 [kopáti kopȃm] in [kọ́pljem] nedovršni glagol

kopati, tj. delati jamo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kopulja [kopúlja] samostalnik ženskega spola

motika, kopača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

koseze [kosẹ̄ze] množinski samostalnik ženskega spola

travnik, senožet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kraj [krȁj] samostalnik moškega spola
  1. konec
  2. naselje, kraj
  3. dežela
  4. pri oranju nastali jarek; brazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kramp [krȁmp] samostalnik moškega spola

orodje za kopanje; kramp

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kremę́nast, adj. kieselhältig; kremenasta zemlja, der Kieselboden, C.; — kieselartig, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kríti, krȋjem, vb. impf. decken, bedecken; njega že hladna zemlja krije; ein Dach decken: s slamo kriti hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.-C.; — prim. krpek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krtina [krtína] samostalnik ženskega spola

krtina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lama [lāma] samostalnik ženskega spola

stara beseda ribnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

láporast, adj. Mergel-, mergelartig, Cig.; laporasta zemlja, der Mergelboden, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ledenica [ledeníca] samostalnik ženskega spola

jama, v kateri je (skoraj) vse leto led; ledenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ledina [ledína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lemež [lémež lemẹ́ža] samostalnik moškega spola

lemež, tj. del pluga v obliki železnega rezila, ki spodrezuje zemljo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lẹ̑n, lẹ́na, adj. träge, lässig, faul; len, da ga je zemlja žalostna, da smrdi, sehr faul, Cig.; l. tek, träger Lauf, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lístən, -stna, adj. 1) Blatt-, Blätter-, Laub-; lȋstna zemlja, Cv.; — 2) blätterig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

list ene na papir vtisnjene dežele [lȋst ene na papȋr vtȋsnjene dežéle] samostalniška zveza moškega spola

zemljevid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

loka1 [lọ́ka] samostalnik ženskega spola

močvirnat travnik; loka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lopata [lopáta] samostalnik ženskega spola
  1. lopata
  2. podplat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

luža [lúža] samostalnik ženskega spola

luža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lužica [lúžica] samostalnik ženskega spola

majhna luža; lužica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

máhniti, mȃhnem, vb. pf. 1) eine schwingende Bewegung machen; z zastavo m., die Fahne aufschwenken, Cig.; z roko komu m., mit der Hand jemandem einen Wink geben; wanken: zemlja ne mahne, C.; m. jo kam, sich irgendwohin begeben; — črez mero m., über die Schnur hauen, Jan., C.; kvišku m., in die Höhe schnellen, aufschlagen, Cig.; doli m., herunter gleiten, C.; — 2) einen Strich, Hieb führen; m. po kom, nach jemandem hauen; v stran m., mimo m., fehlhauen; — m. koga, jemandem einen Hieb versetzen; — m. se, handgemein werden, Jan.; — mahnjen biti, einen leichten Rausch haben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mástən, -tna, adj. fett; mastna jed; mȃstnọ črevo, der Mast- oder Fettdarm, Cig.; — mit Fett beschmiert; mastna obleka; — mastna zemlja, fetter Boden; mastna služba, fettes Amt, Cig.; mastna nedelja, der Fastnachtssonntag, vzhŠt.; — mastno govoriti, Sauglocken läuten, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.-C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.-C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mazljàv, -áva, adj. schmierig: mazljava zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

melina [melína] samostalnik ženskega spola

peščena sipina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.-Mik., Jan., ogr.-M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče-Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlaka [mláka] samostalnik ženskega spola

mlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlakuža [mlakúža] samostalnik ženskega spola

luža, mlakuža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

močur [močúr] samostalnik moškega spola

močvirje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

morje [morjẹ̑] in [mọ̑rje] samostalnik srednjega spola

morje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

motika [motȋka] samostalnik ženskega spola

motika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mrtvíčast, adj. todt, unfruchtbar: mrtvičasta zemlja, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

muzga [múzga] samostalnik ženskega spola

močvirje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

namet [namȅt] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

namóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. durchdringen (von einer Flüssigkeit), anfeuchten; dež je zemljo dosti namočil; zemlja se je dosti namočila; — einweichen; perilo n.; — eintauchen, eintunken; kruh v vino, pero v črnilo n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naplávən, -vna, adj. Alluvial-: naplȃvna zemlja, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nasip [nasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nazemlji [mest. ed.] gl. na, zemlja ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nebo [nebọ̑ nebẹ́sa] samostalnik srednjega spola
  1. nebesa
  2. nebo, nebesni svod
  3. streha iz dragocene tkanine; baldahin

PRIMERJAJ: paradiž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

njiva [njíva] samostalnik ženskega spola

njiva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.-Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.-Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obkraj [obkrȁj obkrája] samostalnik moškega spola

obrežje, obala

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oddušník, m. 1) das Luftloch, Štrek., Kras; der Luftzieher in den Fenstern, der Ventilator, Cig.; — 2) = brezdno ("kakor bi se zemlja po njem oddihavala"), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odumẹ́vati, -am, vb. impf. 1) wiederhallen: iz gor se je malik odumeval, Dalm.; kričanje sovražnikov se je odumevalo, Dalm.; zemlja se je odumevala ("odoum-") od njih kriča, Dalm.; vsa hiša se je odumevala ("odom-") od tega sladkega glasa, Dalm.; — 2) aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht zum Bewusstsein zurückkehren, C.; ne odumeva se več, er hat bereits das Bewusstsein verloren, Z.; — prim. odmevati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ogreb [ogrȅb] samostalnik moškega spola

z lopato ali grebljo narejen kup, greben

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ogrebalica [ogrẹ̑balica] samostalnik ženskega spola

lopata, greblja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oja1 [ōjanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vojaški jarek, rov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okọ̑lən, -lna, adj. herum befindlich, Mur.; umliegend, C.; okolne vasi, Cig., Jan., Cig. (T.); okolni gozdi, Levst. (Močv.); okolna zemlja, Levst. (LjZv.); — okolna pot, der Umweg, Cig.; — okolnocepek, peritom (min.), Cig. (T.); — Rund-: okolni razpis, das Rundschreiben, das Circulare, Cig.; okolna vožnja, die Rundreise, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okopavati [okopȃvati okopȃvam] nedovršni glagol

prekopavati

PRIMERJAJ: okopovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okopovati [okopováti okopȗjem] nedovršni glagol

prekopavati

PRIMERJAJ: okopavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okraj [okrȁj] samostalnik moškega spola

rečni breg, rob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okrẹ́gəł, -gla, adj. starr (vor Kälte): okregla zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okrẹ́niti 2., -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. (nam. okrepel).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

olegica [olẹ̄gica] samostalnik ženskega spola

neobdelana njiva, praha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oračva [orȃčva] samostalnik ženskega spola

oranje

PRIMERJAJ: orastvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oráłən, -łna, adj. zum Pflügen gehörig: orȃłna priprava, die Ackergeräthe, Cig.; oralni konj, vol, Cig.; — ackerbar, pflügbar, urbar, Cig., Jan.; oralna zemlja, Ackerland, Cig.; oralno polje, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

orastvo [orȃstvo] samostalnik srednjega spola

oranje

PRIMERJAJ: oračva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

orati [oráti órjem] nedovršni glagol

orati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

orȃtji, adj. zum Ackern bestimmt, urbar: oratja zemlja, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

orlen [orlȅnnepopoln podatek] (arlen) samostalnik moškega spola

črtalo pri plugunepopoln podatek

PRIMERJAJ: orlenek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

orlenek [orlénǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

črtalo pri plugunepopoln podatek

PRIMERJAJ: orlen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

osredek [osrẹ̑dǝk] samostalnik moškega spola

srednja brazda na njivi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oškrápniti, -škrȃpnem, vb. pf. krustig, rindig, rauh werden, C.; zemlja oškrapne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

otka1 [ọ̑tka] samostalnik ženskega spola

otka, tj. orodje za odstranjevanje prsti, plevela s pluga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

otočice [otọ́čice] množinski samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

otok

PRIMERJAJ: otok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

otok [ótok] samostalnik moškega spola
  1. oteklina, bula
  2. otok

PRIMERJAJ: otočice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ozkota [ozkọ̑ta] (vozkota) samostalnik ženskega spola

ožina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

palíti 2., -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.-C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečevina [pečevína] samostalnik ženskega spola

skalno gorovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečevje [pečevjȅ] samostalnik srednjega spola

strmo, navpično skalovje; pečevje

PRIMERJAJ: skalovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

planina [planína] samostalnik ženskega spola

gore, planine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plaz [plȃz plazȗ] samostalnik moškega spola
  1. peščena strmina
  2. ozka steza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plazína, f. kraj, kjer se zemlja plazi, C.; planica brez grmovja in kamenja, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plečva [plẹ̑čva] samostalnik ženskega spola

čas pletja; pletev

PRIMERJAJ: pletva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pleti [plẹ́ti plẹ́vem] (plesti2) nedovršni glagol

pleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pletva [plẹ̑tva] samostalnik ženskega spola

čas pletja; pletev

PRIMERJAJ: plečva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plitvost [plítvost] samostalnik ženskega spola

plitvina, plitvost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plódən, -dna, adj. 1) fruchtbar, productiv, Cig., Jan., nk.; plodna zemlja, Cig. (T.); — 2) Frucht-: plǫ̑dni mehurček, die Fruchtblase, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plug [plȕg] samostalnik moškega spola

plug

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plundra [plȗndra] samostalnik ženskega spola

močvirje, blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podlezina [podlezína] samostalnik ženskega spola
  1. nižje ležeč svet, kotanja
  2. žrelo, brezno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podnọ̑žnik, m. das Trittbrett (bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podorati [podoráti podorȃm] dovršni glagol

podorati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podsúti,* -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) darunter schütten, Cig.; — p. se, darunten einstürzen: zemlja se pod kom podsuje, Cig.; — 2) in Schutt begraben, verstürzen, Cig.; Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poljane [poljāne] množinski samostalnik ženskega spola

obsežnejši, razmeroma raven svet; ravnina; poljana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polje [pọ̑lje] samostalnik srednjega spola

polje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polnoč [pȏu̯nočnepopoln podatek pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
  1. polnoč
  2. sever

PRIMERJAJ: polnočni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polotok [polótok] samostalnik moškega spola

polotok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ponta [póntanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

klančina na zunanji strani obrambnega jarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

popíti, -píjem, vb. pf. nach und nach austrinken, auftrinken, zusammentrinken; mnogo vina se je pri svatovščini popilo; ostanke iz kupic p.; dva litra vina na dan p.; kdor veliko pije, malo popije, = wer viel trinkt, trinkt nicht lange, Mur.; — verrauchen: ves tobak p., Cig.; — aufsaugen: papir je tinto popil; zemlja je vodo popila; — da bi ga črni murin popil! (kletvica), = wäre er schon, wo der Pfeffer wächst! Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

popǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) nacheinander bersten, platzen, Sprünge bekommen; zemlja je od suše popokala; obroči so popokali na sodu; toliko da niso popokali od smeha; vse strune so popokale; — 2) s pokanjem porabiti: verknallen, verschießen: dokaj smodnika p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

porumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen; p. se, gelb werden; zemlja se od praha porumeni, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posíhati, -am, vb. impf. ad posehniti; allmählich trocken werden, austrocknen: zemlja posiha, C.; studenci posihajo (versiegen), C., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posredek [posrẹ̑dǝk] samostalnik moškega spola

jarek na njivi ali travniku za odvajanje odvečne vode; roja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. auf-, aus-, wegschlürfen; otrok je vse ostanke iz kupic posrkal; einsaugen: zemlja vodo posrka; — absorbieren, Cig., Jan.; posrkana svetloba, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potok [pótok] ali [potȍk] samostalnik moškega spola

potok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

práh tudi práih -a m
1. prah, zelo drobni delci snovi: Da bi prekléti teliko Lejt trpeli, Kak je práhá nakli BKM 1789, 453; I prájh ſzo metali na glavé ſzvoje KŠ 1771, 800; Kak vöter noſzi prájh dalecs od zemlé BKM 1789, 186; i práh csi vouki mám BKM 1789, 201; Molte vszi vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10
2. zdrobljeni delci česa: Ž njénoga skorja se naprávi práh AI 1878, 52; i zgoro je te áldov z-drvmi, z-oltárom, ſzprahom vrét KM 1796, 76
3. zemlja, prst, minljivo človeško življenje: dai ſze naiti Meni ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Prájh bodes KŠ 1754, 75; Bo'se! ka ſzam jaſz zemla, prájh, i pepéo KM 1783, 180; Tejlo iſztina, kaj ſzprlmej, More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7; Stere nász, práha szini Ednôk vsze tálnike vcsini KAJ 1848, 109; te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; Moreſze i néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

praha [práha] samostalnik ženskega spola

preorana in neposejana njiva; praha

PRIMERJAJ: prašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pralica [prálica] samostalnik ženskega spola

motika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prašiti2 [prašīti praším] nedovršni glagol

puščati njivo v prahi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prašnica [prȃšnica] samostalnik ženskega spola

preorana in neposejana njiva; praha

PRIMERJAJ: praha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

predgorje [predgọ̑rje] samostalnik srednjega spola

predgorje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pregrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) durch und durch warm machen, durchwärmen; solnce je zemljo pregrelo; p. se, durchwärmt werden; zemlja se je pregrela; — 2) neuerdings wärmen, aufwärmen; pregreta jed; — 3) zu sehr erhitzen: p. se, sich zu sehr erhitzen, durch Erhitzung seine Gesundheit schädigen, Jan., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prekop [prekȍp prekọ́pa] samostalnik moškega spola

jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prekopavati [prekopȃvati prekopȃvam] nedovršni glagol

delati nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prelíti, -líjem, vb. pf. 1) durchgießen; — zemlja je prelita, die Erde ist vom Regen durchnässt, C.; — 2) übergießen; vino iz ene kupice v drugo p.; — p. se, überfließen, überlaufen: mleko se je prelilo, Cig.; — übergehen (o barvah), Cig.; — vergießen; svojo kri p. za domovino; vso kri p., verbluten, Cig.; mnogo solz p.; — 3) von neuem oder in eine andere Form gießen, umgießen; zvonove dati p.; topove v zvonove p.; prelit, zweischmelzig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prelog [prelȍg prelọ́ga] samostalnik moškega spola

krčevina, tj. zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prepad [prepȁd prepáda] (prepod) samostalnik moškega spola
  1. prepad
  2. past v obliki zakrite jame

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preskok [preskȍknepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. okop, nasip
  2. napad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prgati [pŕgati pȓgam] nedovršni glagol

na drobno, natančno kopati, odkopavati

PRIMERJAJ: prga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pŕhək, -hka, adj. mürbe: prhka hruška, prhko jabolko; prhke pogačice, Npes.-Vraz; prhek les, mürbes, morsches Holz; prhka zemlja, lockere Erde; — zemljo prekopati v prhko gredico, Levst. (Zb. sp.); — zerreiblich (min.), Cig. (T.); erdig, Erj. (Min.); flüchtig, keilhauig (mont.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prigọ́rən, -rna, adj. beim Berge gelegen: prigorna zemlja, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prijemljìv, -íva, adj. 1) klebrig, C.; prijemljiva zemlja (= ilovica), C.; — 2) ansteckend, contagiös, Cig., M.; — 3) greifbar, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prilǫ́žən, -žna, adj. 1) anfügbar, Cig.; — angemessen, passend, Mur., Cig.; priložen čas, dan, Dalm.; zemlja priložna za rejo živine, Jap. (Sv. p.); — gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan.; — p. gospod, ein Herr, mit dem man leicht auskommen kann, Polj.; — geschickt, Štrek.; — 2) adjectivisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prǫ̑dnat, adj. Flussschotter enthaltend, schotterig; prodnata zemlja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prodnjáča, f. = prodovita zemlja, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

protinožnik [prọ̑tinọ̄žnik] samostalnik moškega spola

kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen; nasprotje; antipod

PRIMERJAJ: protihojnik, sprotihodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prst2 [pȓst prstȋ] samostalnik ženskega spola

zemlja, prst

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pukati [púkati púkam] nedovršni glagol

puliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pustlica [pustlíca] samostalnik ženskega spola

pusta, neobdelana zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

puščava [puščȃva] samostalnik ženskega spola

neobljudena, neobdelana zemlja; pustinja; samota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

puščoba [puščóba] samostalnik ženskega spola
  1. pustinja
  2. trpek, kisel okus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.-Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.-Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ravnica [ravníca] samostalnik ženskega spola

ravno zemljišče; ravnica

PRIMERJAJ: ravnik, ravnišče, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ravnik [rȃvnik] samostalnik moškega spola

ravno mesto, zemljišče

PRIMERJAJ: ravnica, ravnišče, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ravnišče [ravníšče] samostalnik srednjega spola

ravno mesto, zemljišče

PRIMERJAJ: ravnica, ravnik, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ravnost [rávnost] samostalnik ženskega spola

ravnica, ravan

PRIMERJAJ: ravnica, ravnik, ravnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca (t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razmázən, -zna, adj. schmierig: razmazna zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razor [razȍr razọ́ra] (rozor) samostalnik moškega spola

pri oranju nastali jarek; brazda; razor

PRIMERJAJ: brazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. nach und nach zerspringen, Sprünge bekommen; zemlja je razpokala; — tudi: r. se; razpokan, voll Sprünge, Risse.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razprę́zati se, -am se, vb. pf. aufspringen, sich öffnen (von Samenkapseln), Cig.; lan se je razprezal, Polj.; — razprezan, voll Sprünge: razprezana zemlja, Vrt.; razprezan kamen, ein durchwitterter Stein, Cig.; razprezani črevlji, aufgetrennte Stiefel, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razprostina [razprostína] samostalnik ženskega spola
  1. del potinepopoln podatek
  2. ploskev, pokrajina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razsəhníti se, -sáhnem se, vb. pf. 1) = razsušiti se, Cig.; razsehnilo se je, = zemlja je razsušena, razprezana, Vrt.; — 2) ausgezehrt werden, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče-Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen leck machen; r. se, in Folge der Trockenheit leck werden, zerlechzen; razsušen sod; razsušena zemlja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

reber [rẹ́bǝr] samostalnik moškega spola

grič, vzpetina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rebrnàt 2., -áta, adj. stark abschüssig: rebrnata zemlja, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rę́gati 1., -am, vb. impf. ad regniti; aufbersten, sich öffnen, Cig., Jan.; zemlja rega, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

reka [rẹ́ka] samostalnik ženskega spola

reka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ribnik [rȋbnik] samostalnik moškega spola

ribnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

riti [ríti rȋjem] nedovršni glagol
  1. potiskati, porivati
  2. riti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ròdina -e ž rodovitna zemlja: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rodovȋt, adj. fruchtbar, Meg., Cig., Jan., M., nk., Dol.; rodovito drevo, Trub., Dalm.; rodovita zemlja, mati, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rovte [rọ̑vte] (rote) množinski samostalnik ženskega spola

izkrčen in obdelan svet; krčevina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rtič [rtȉč] samostalnik moškega spola
  1. vrh gore
  2. vrh ladijskega jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rušina [rúšina] samostalnik ženskega spola
  1. izkopana vrhnja plast zemlje; ruša
  2. šota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rušiti [rúšitinepopoln podatek rȗšimnepopoln podatek] nedovršni glagol
  1. odstranjevati vrhnjo plast zemlje, rušo
  2. ravnati zemeljsko površino; planirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ruvanje [ruvȃnjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

ruvanje, puljenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

saditi [sadīti sadím] nedovršni glagol

saditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

samnija [samnȋja] samostalnik ženskega spola

rumena zemlja, oker

PRIMERJAJ: samija, žolta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

scẹ́liti, -im, vb. pf. zu einem Ganzen verbinden, ganz machen: kamene, ki jih je drobiž, s., Ravn.; kamenje je sceljena, utrjena ali trdo zvezana zemlja, Vrtov. (Km. k.); sceliti se imajo žile in koščice, kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo in nebo, pod Krasom-Erj. (Torb.); — verheilen, vollkommen zuheilen machen, Mur., Cig., Dalm., Kr.; s. se, verheilen, zuheilen, Mur., Cig.; rana se je scelila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sejati [sejáti sẹ̑jem] nedovršni glagol

sejati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

senožet [senožẹ̑t] samostalnik ženskega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

setva [sẹ̑tva] samostalnik ženskega spola

setev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sivora [sívora] samostalnik ženskega spola
  1. prepadno sivo skalovje
  2. stara, sivolasa ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skalovje [skalovjȅ] samostalnik srednjega spola

strmo, navpično skalovje; pečevje

PRIMERJAJ: pečevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skopovati2 [skopováti skopȗjem] (izkopovati) nedovršni glagol

izkopavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.-Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slap [slȃp slapȗ] samostalnik moškega spola
  1. morska pot, sled za ladjo, čolnomnepopoln podatek
  2. slap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

snežnik [snežník] samostalnik moškega spola

s snegom pokrita gora; snežnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sołdánast, adj. Mergel-: soldanasta zemlja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

spírati, -pȋram, vb. impf. wegspülen, Cig.; abwaschen: dež gore spira, der Regen wäscht die Berge ab, Cig.; zemlja se spira od dežja, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stanovȋt, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.-Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.-Mik.; (germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stekva [stẹ̑kva] samostalnik ženskega spola

jama za zbiranje deževnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

strmočina [strmočína] samostalnik ženskega spola

strmina

PRIMERJAJ: strmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

strmota [strmóta] samostalnik ženskega spola

strmina

PRIMERJAJ: strmočina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

struga [strúga] samostalnik ženskega spola

rečni rokav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

studenec [studénǝc] samostalnik moškega spola

studenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

suhotina [suhotína] samostalnik ženskega spola

suha, presušena vroča zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.-C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svéjt tudi svéit -a m
1. svet, zemlja z vsem, kar obstaja na njej: zavoly toga greiha ſzveit potolpil ſzeje SM 1747, 88; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; Sztákſim haſzkom tebé ete ſzvejt darüje SŠ 1796, 10; Ali naszkorom ga je szvejt resen KOJ 1848, 5; Toga ſzveita, ta preidocsa SM 1747, 91; Od zacsétka ſzvitá je vecs ti nepravicsni KŠ 1754, 10b; Liki je náſz odébrao vu nyem pred fundamentomom ſzvejta KŠ 1771, 574; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta Ziso je z Devicze Márie tejla BKM 1789, 4; Od ſztvárjanya ſzvejta KM 1796, 3; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; Veſzéli csákajmo, 'Ze vſzi knám na ſzvejt nyega BKM 1789, 8; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; ka sze escse na ete szvejt nej naroudo, ki bi KOJ 1833, V; Zoltána ete szvejt odsztávi KOJ 1848, 4; kako i czeilo kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; povéksávai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Dokecs bom ſiv natim ſzveiti SM 1747, 72; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; idoucſi povſzem ſiroukom ſzvejti predgat KŠ 1771, 3 (B2a); Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; vſza, ſtera ſzo na tom ſzvejti, z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; ki nescse vnejmar tá 'siveti na ſzvejti SIZ 1807, 9; ár ki po szvejti scsé, sze domá navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Vse, kaj na sveti živé AI 1878, 4; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; Táksa ſzo nad ſzvejtom obláſzt KŠ 1754, 83; Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
2. skupnost ljudi na zemlji: zapovid, da bi ſze ſzpiſzao veſz ſzvejt KŠ 1771, 167; da ani Vrág ani te ſzveit náz ne prekáni TF 1715, 30; ſzvejt, po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; Nyiva je pa ete ſzvejt KŠ 1771, 45; lübezen kriſtuſſevo, ſteraje od vſzega ſzveita modrouſzti vékſa TF 1715, 5; dabi náſz vö oſzloubodo zetoga hüdoga ſzvejta KŠ 1754, 118; Ár vſze, ka je na etom ſzvejti nej je od Otsé, nego z ſzvitá KŠ 1754, 62; Nej je na bláznoſzt ſzpravo Boug modrouſzt etoga ſzvejta KŠ 1771, 491; Darüj mi oh Boug z-etoga csalárnoga ſzvejta vö preminejnye KM 1783, 6; naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt KM 1796, 10; cslovik, naj li Bougi ſzlü'zi, Vrági ſzvejti pa czilou okorni boude KŠ 1754, 189; Csi eta csinis, ſzká'zi ſze ſzvejti KŠ 1771, 288; Nad kejm ſze ſzvejti csüdno zdi BKM 1789, 3; Sto je pa, ſteri te ſzvejt premága SM 1747, 26; Tak je Boug ete ſzvejt lübo KŠ 1754, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svet1 [svẹ̑t svetȃ] samostalnik moškega spola

svet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svet2 [zemlja] sam. m ♦ P: 48 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svȋžnica, f. der Sandboden, Cig.; zemlja svižnica, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šírən, -rna, adj. weit, Cig., Jan., nk.; Oj zemlja širna, zemlja lepa! Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šrovotek [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

široka rekanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štihati [štíhati štíham] nedovršni glagol

prekopavati zemljo; štihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šutina [šútina] samostalnik ženskega spola

obrambni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tȃł, tála, adj. aufgethaut, schneelos, Cig., Jan., C.; zemlja je tala, talo je, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

talína, f. = tala zemlja, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden (opp. debelica), Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

terra cit. ž zemlja, kopno: Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra im. ed., terra im. ed., semla (I/1, 72) ← lat., it., port. terra ‛zemlja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tičaja [tičȃja] samostalnik ženskega spola

tečaj, pol, tj. točka, okrog katere se vrti nebesno telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tla [tlȁ tlẹ́h] množinski samostalnik srednjega spola

tla, zemeljska površina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tȏłst, tółsta, adj. feist, fett; tolsta jed; tolsti četrtek, der feiste Donnerstag, Cig., Rib.-M.; — tolsta zemlja, fetter Erdboden, Dol.; — tolsto rasti, üppig wachsen, Cig.; — = debel, C.; tolst človek, ein dicker, beleibter Mensch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

toplice [toplíce] množinski samostalnik ženskega spola

zdravilišče z vodo toplega izvira; toplice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

topólov, adj. Pappel-; t. les; — topolova zemlja = puhla, puhličasta zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

topolǫ̑vščica, f. = puhla zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

travnik [trávnik] samostalnik moškega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ubert [ūbert] samostalnik moškega spola

ribnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

upȋrati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ȗrən, urna, adj. 1) Uhr-; — 2) úrən = goden, flügge: uren ptič, Rez.-C., Kras; — 3) úrən, hurtig, rasch, flink, schnell; urno se gibati; — 4) geschmeidig, weich: urno usnje, C., jvzhŠt.; biegsam: urna šiba, C.; — urna (= prhka) zemlja, C.; (prim. ura, Mik. [Et.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

urodíti, -ím, vb. pf. 1) = obroditi, C., Zora; letos so gorice urodile, C.; — 2) u. se, fruchtbar werden: zemlja prevržena se urodi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

usẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad usesti se; 1) sich niedersetzen; — 2) sich zu Boden setzen; einen Niederschlag bilden; — gerinnen, Mur.; useda se, kar je gostega v tekočinah; — 3) sich senken; zemlja se useda, hiša se useda, sneg se useda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

varę́žən, -žna, adj. = peščen: varežna zemlja, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

važa [váža] samostalnik ženskega spola
  1. ruša
  2. trata, travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Podkrnci-Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Ponikve-Erj. (Torb.), Rib.-Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vlačiti [vlačīti vláčim] nedovršni glagol
  1. vlačiti
  2. branati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vodica1 [vodíca] samostalnik ženskega spola

potok, rečica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

votlina [votlína] samostalnik ženskega spola

votlina, podzemna jama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vrẹ́dən 2., -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vrh1 [vȓh] samostalnik moškega spola

vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vršnjak [vršnják] samostalnik moškega spola

zenit, nadglavišče, tj. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vrutek [vrȗtǝk] (vrotek) samostalnik moškega spola

izvir, studenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vsejati [vsejáti] dovršni glagol

vsejati, posejati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zagreb1 [zágreb] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zagrob1 [zágrob] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.-C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasajati [zasájati zasájam] nedovršni glagol

saditi rastline

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasip [zasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasuti [zasúti zasȗjem] dovršni glagol

zasuti, zagrebsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zatépsti, -tépem, vb. pf. 1) zuschlagen, hartschlagen; z. zemljo, die Erde hart stampfen, C.; zemlja od dežja zatepena, die infolge des Regens nicht mehr lockere Erde, C.; dež zatepe setev, M.; — zatepeno srce, ein verstocktes Herz, Trub.; — zatepen, untersetzt, gedrungen (v. Körperbau), Dict., Ig (Dol.); — 2) mit Koth beschmutzen; z. obleko, Cig., C.; ves zatepen. Cig., BlKr., jvzhŠt.; — 3) durch Schlagen, Klopfen hineinbringen, einklopfen, Cig.; — z. se komu v glavo, sich in jemandes Gedanken festsetzen, Let.; — 4) z. juho z moko, Mehl in die Suppe einrühren, Mur., C.; — 5) verlieren, verlegen, Cig.; penez sem nekam zatepla, vzhŠt.-C.; — verloren gehen machen: nekoliko čebel zatepo dežji in plohe, Levst. (Beč.); — verthun, verschwenden, Cig., C.; z. čas, die Zeit vertändeln, Cig.; — z. se, vagierend sich verlieren, sich verirren, z. se kam, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavrȃtnica, f. 1) die Cravatte, Cig., Jan.; — 2) der Krummhals (lycopsis), Tuš. (B.); — 3) pl. zavratnice = zemlja konec njiv (nam. zvratnice), Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zbadati [zbȃdati zbȃdam] nedovršni glagol

kopati, izkopavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zbir [zbȋr] samostalnik moškega spola

sotočje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zelnik [zẹ̑lnik] samostalnik moškega spola

zelenjavni vrt, zelnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zèmla -é ž
1. zemlja, zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje: vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; (zrno) gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; Áldüvao je ſzád ſzvoje zemlé KM 1796, 8; Z-zemlé zeléno vö pride SŠ 1796, 4; z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; i z zémle se hránijo AI 1878, 4; Sojo i zemlé napôkane stené BJ 1886, 6; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Niſtero je pa ſzpadnolo vu dobro zemlo KŠ 1771, 42; i vu zemlo, z-ſtere je vzéti, naj ſze nazáj povrné KM 1796, 7; zrno, Stero v-zemlo odide SŠ 1796, 4; i na zemlo sklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; Naj tejlo tiho pocsiva, Vzemli SŠ 1796, 5; Z-zemlé ſzo ſztvorjena bilá, z-zemlom páli poſztánejo SŠ 1796, 164; Avarci szo meli z-zemlov notrizagrajene oploute KOJ 1848, 6; so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
2. zemlja, del zemeljske površine: i taki ſze je zemla ſz-trávov zelenila KM 1796, 4; kaj bi zemla ednouk vcsaszi puna lüdi poſztánola SIZ 1807, 8; Zemla, zrák je puna stvári AI 1878, 3; Oráts, tsáka zemlé drági ſzád SM 1747, 28; i z zráka i zemlé se hranijo AI 1878, 4; i napunite zemlou SIZ 1807, 7; ako ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; dr'ſine i naſzlejdnye ſzo dalecs po zemlé razisle KM 1790, 86; tá trosi dnéve ſzvoje na zemli SIZ 1807, 7; kama se koli na našoj zemli zglédnemo AI 1878, 3
3. kopno: I pelavſi te ládje kzemli KŠ 1771, 180; ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b
4. svet: zemla more vſza múcsati SM 1747, 76; je czejla zemla oſzkrúnyena bila KŠ 1754, 11a; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ſztvoriteli nébe ino zémle TF 1715, 21; Sztvoriteli nébe ino zemle ABC 1725, A5a; Boug nébe ino zémle KŠ 1754, 245; Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Nébe, zémle ſztvoriteli BKM 1789, 6; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; Goszpoud nébe, i zémle KM 1783, 23; Ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; more z-obrasza zemlé potüniti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Csüdüj zemlé vugodno sztávo KAJ 1848, 7; szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; nébo zemlo mourje TF 1715, 1; Ár je ſztvouro Boug, Nebou, Zemlou TF 1715, 14; nyegov odvetek bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; ár oni bodo zemlo öroküvali KŠ 1771, 13; Boug je ſztvouro i zemlou KMK 1780, 9; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; Mir Na zemlo povedali BRM 1823, 4; Boidi volya tvoia tak i nazemli ABC 1725, A4b; Zvün tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; i kakoli odvé'zes na zemli, odvézano bode KŠ 1754, 194; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18; ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; kteri láda, nebom ino zemlom SM 1747, 87; ka on nad nébov i zemlouv láda KŠ 1754, 180
5. dežela, pokrajina: Zemla Zabulon KŠ 1771, 12; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; idi vIzraelſzko zemlo KŠ 1771, 8; I vo je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemi razpresztréjo KOJ 1848, 3; Na spanyolszkoj zemli AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom-Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zemlja [zémlja] samostalnik ženskega spola

zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Zemlja -e ž zemljepisno lastno ime Zemlja: ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla im. ed. (II, 472) Zêmlja, planet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zȋjati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zȋjem, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt (fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žabnica [žȃbnica] samostalnik ženskega spola

mlaka, močvirje, kjer živijo žabe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žgȃnkljast, adj. klunkerig: žgankljasta zemlja, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.-Mik., Dol.-Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žȋrovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.-C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Število zadetkov: 363