zêmlja -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi zémljo (é)
1. tretji soncu najbližji planet osončja: oddaljenost lune od zemlje; nastanek življenja na zemlji; satelitski posnetek zemlje; star kot zemlja zelo star / vznes. mati zemlja / v astronomiji Zemlja kroži okoli Sonca
2. površina tega planeta: letalo se je strmo oddaljevalo od zemlje; satelit je zgorel, še preden je priletel na zemljo; speljati vod pod zemljo / na obzorju se stikata nebo in zemlja / tu se zemlja dviga, tam pa pogreza
// površina tega planeta kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: sneg je zametel zemljo in drevje; skloniti se k zemlji; pasti na zemljo; ležati na zemlji; plaziti se, valjati se po zemlji; gola, poraščena zemlja; pas zemlje sega globoko v morje
3. trdna plast pod površino tega planeta: izkopati bunker v zemljo; stroj vrta globoko v zemljo; klet je cela v zemlji; nekatere živali živijo v zemlji, druge na njeni površini
4. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to plast: izpuljene pese se je držala zemlja; nasuta zemlja se je počasi posedala; voda izpodjeda, odnaša zemljo; odpeljati izkopano zemljo; črna, ilovnata, peščena zemlja; vrtna zemlja; tla v koči so iz steptane zemlje; zemlja je lepljiva, mokra, da se prijemlje motike; pesek in zemlja / bolj debela zemlja se je nabrala le v kotanjah plast zemlje; fosforja skoraj v vseh zemljah primanjkuje vrstah zemlje / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
// vrhnja plast te zmesi, ki omogoča uspevanje rastlin: zemlja se sčasoma izčrpa; gnojiti, kopati, preorati zemljo; obdelovati zemljo; korenine segajo globoko v zemljo; zakopati gomolje v zemljo; rahla, zbita zemlja; rodovitna zemlja / kolesa so se ugrezala globoko v zemljo; zemlja je suha, da poka; pren. njegova misel je padla v rodovitno zemljo
5. del površine tega planeta kot gospodarska dobrina: imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo; navezanost na zemljo / obdelovalna zemlja in pašniki; orna zemlja / ljudje zapuščajo zemljo opuščajo obdelovanje zemlje; živeti od zemlje preživljati se s poljedelstvom, kmetijstvom
6. knjiž. kopno1: po dolgi plovbi so srečni stopili na zemljo / Nova zemlja
7. ta planet kot človekov življenjski prostor: prizadevati se za mir na zemlji / nič dobrega ni užil na zemlji / prišel je čas, ko je moral zapustiti zemljo v krščanstvu umreti
8. publ. dežela, država: obiskovati tuje zemlje; vojska je zasedala zemljo za zemljo
● ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; knjiž. noč je prekrila zemljo znočilo se je; ekspr. nesrečen je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; ekspr. stopiti z oblakov na zemljo postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. že dolgo je, leži pod zemljo je mrtev (in pokopan); ekspr. več let je vihtel kramp globoko pod zemljo je bil rudar; ekspr. spraviti koga pod zemljo, v zemljo povzročiti njegovo smrt; pokopati ga; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev; ekspr. izravnati kaj z zemljo popolnoma uničiti, odstraniti; ekspr. še mlad je zapustil domačo zemljo domovino; star. podedoval je pol zemlje pol posestva; knjiž., ekspr. izbrisati kaj z lica, obličja zemlje porušiti, uničiti; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. narediti komu pekel na zemlji povzročiti mu veliko trpljenje, bolečine; ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; ekspr. klel je, da se je zemlja tresla zelo; ekspr. sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl zelo; ekspr. izginil je, kot bi ga zemlja požrla, kot bi se v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. biti česa potreben kot suha zemlja dežja zelo potrebovati kaj
♦ agr. lahka, težka zemlja; kem. redke zemlje oksidi lantana in njemu sorodnih elementov; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zemlje samostalnik ženskega spola
trdna zemeljska plast
uporabna površina planeta Zemlja
IZGOVOR: [zêmlja], rodilnik [zêmlje] tudi [zemljé]
ZVEZE: star kot Zemlja/zemlja
PRIMERJAJ: Zemlja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zemlja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zemlje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nebesno telo
IZGOVOR: [zêmlja], rodilnik [zêmlje]
BESEDOTVORJE: Zemljin, zemeljski
ZVEZE: okrogel kot Zemlja, raj na Zemlji, star kot Zemlja/zemlja
PRIMERJAJ: zemlja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zêmlja -e ž, zem. i. (é) zvezdosl. na ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zêmlja -e ž
zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori plast pod zemeljsko površinopojmovnik
SINONIMI:
star. gruda, knj.izroč. zemljina
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik apnena zemlja  pojmovnik ilovnata zemlja  pojmovnik kremenasta zemlja  pojmovnik lapornata zemlja
GLEJ ŠE SINONIM: dežela, prst2, svet1, svet1, tla, tla
GLEJ ŠE: površina, domovina, kompostnica, kopno2, ledina, pigment, pigment, zemljišče, kos1, kos1, kos1, kos1, kos1, lastnina, mrtev2, mrtev2, plast3, plast3, pokopati, pokopavati, stvaren2, stvaren2, stvaren2, umreti, uničiti, uničiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024

zêmlja-esamostalnik ženskega spola
  1. površina planeta, po kateri se hodi
    • zemlja v/na čem, kje
    • , zemlja okoli česa, kje
    • , zemlja pod/pred čim, kje
    • , zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  2. zmes kamnin in organskih snovi
    • zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  3. planet
    • Zemlja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zémlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom-Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja [zémlja] samostalnik ženskega spola

zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zemlja ž, F84, cardines terrae, gruſti te ẛemlè, ali tega ſvitá; fistulosa terra, ena nerodovita ṡemla; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè, ali ſvitá; gleba, -ae, ena gruzha ṡemlè; humus, -mi, ṡemla; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe; magnates, veliki oblaſtniki na ṡemli; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga ṡemla noſſi; solum agri, ṡemla na nyvi; terrigenus, -a, -um, is ṡemlè rojen, ali na ṡemli ṡhiveozhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zemlja -e ž zemljepisno lastno ime Zemlja: ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla im. ed. (II, 472) Zêmlja, planet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemljaopomba samostalnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja1 sam. ž ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja2 [ime črke] sam. – ♦ P: 4 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zêmlja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zêmlja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zemlja ► ˈzeːml’a ˈzeml’ẹː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Adelijina zemlja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Adelijine zemlje samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Adelijino deželo
IZGOVOR: [adelíjina zêmlja], rodilnik [adelíjine zêmlje]
BESEDOTVORJE: adelijski
PRIMERJAJ: Adelijina dežela

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

aktivírana belílna zêmlja -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

diatomêjska zêmlja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

dominikánska zêmlja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

infuzórijska zêmlja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

módra zêmlja -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Nôva Zêmlja -e -e ž, zem. i. (ó é) Nova dežela
novozêmeljski -a -o [mə] (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Ognjéna zêmlja -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ é) |otočje na jugu Južne Amerike|: na ~i ~i
ognjenozêmeljski -a -o [mə] -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

  • Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
  • Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
  • Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
  • Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
  • Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
  • Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
  • Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
  • Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

rumêna zêmlja -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

rúsa zêmlja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

sienski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sienska siensko pridevnik
IZGOVOR: [sjénski]
ZVEZE: sienski sonetni venec, sienska zemlja, sienska šola
PRIMERJAJ: Katarina Sienska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zemlja Franca Jožefa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zemlje Franca Jožefa samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otočje v Arktičnem oceanu
IZGOVOR: [zêmlja fránca jóžefa], rodilnik [zêmlje fránca jóžefa]
USTREZNEJE: Dežela Franca Jožefa
PRIMERJAJ: Franc Jožef I.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zêmlja Fránca Jóžefa -e ~ ~ ž, zem. i. (é á ọ̑) |rusko otočje v Severnem ledenem morju|: na ~i ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zemlja Mati
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zemlje Matere samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
starorimska boginja
IZGOVOR: [zêmlja máti], rodilnik [zêmlje mátere]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Število zadetkov: 40