Tiskanje

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]

iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa

ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1.

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]

1.

vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje]

čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij

ETIMOLOGIJA: iz enaka noč

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

íá medmet

navadno ponovljeno posnema glas osla

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema riganje, oglašanje osla, podobno hrv., srb. ȉā, češ. ia, nem. iah

júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc]

1.

mlad samec goveda

1.1.

;

SINONIMI:

junetina

1.2.

2.

ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel

2.1.

ekspresivno

moški

ETIMOLOGIJA: = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, slovaš. junec < pslov. *junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz *junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. *h2ai̯-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young - več ...

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka]

1.

jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius

2.

iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca

ETIMOLOGIJA: ↑kostanj

lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajanje

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]

1.

manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak

3.

v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov

4.

v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje

STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar]

1.

gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami

2.

iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota

ETIMOLOGIJA: ↑luskina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica]

1.

ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica

2.

ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica

3.

navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke

3.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...

martínčkati se martínčkam se nedovršni glagol [martínčkati se]

ekspresivno izpostavljati se sončnim žarkom

ETIMOLOGIJA: ↑martinček

meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]

vnetje možganske mrene

STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...

mléčnica mléčnice samostalnik ženskega spola [mléčnica]

lističasta goba, ki izloča mleček; primerjaj lat. Lactarius

STALNE ZVEZE: poprova mlečnica, sočna mlečnica
ETIMOLOGIJA: ↑mlečen

netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]

miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera

STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...

osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo]

1.

ki je postal siv; SINONIMI: posivel

2.

ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel

FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: ↑osiveti

osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]

1.

postati siv

2.

dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti

3.

ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti

1.1.

1.2.

ekspresivno

2.

kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik

ETIMOLOGIJA: iz polna leta

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]

1.

zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje

ETIMOLOGIJA: ↑rastlina

résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica

STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: ↑vresa

résica résice samostalnik ženskega spola [résica]

1.

navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

resa

2.

navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice

ETIMOLOGIJA: ↑resa

simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični]

1.

ki je v zvezi s simfoničnim orkestrom

1.1.

simfonični orkester

2.

ki je v zvezi s simfonijo 1.

STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj]

1.

grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja

1.1.

STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...

širokoúhi širokoúha širokoúho pridevnik [širokoúhi]
STALNE ZVEZE: širokouhi netopir
ETIMOLOGIJA: ↑širok + ↑uho

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tokáta tokáte; tudi toccata samostalnik ženskega spola [tokáta]

iz glasbene umetnosti krajša virtuozna skladba s prosto kompozicijo, zlasti za glasbila s tipkami

ETIMOLOGIJA: ↑toccata

vrésa vrése samostalnik ženskega spola [wrésa]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresje, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje

STALNE ZVEZE: jesenska vresa
ETIMOLOGIJA: < pslov. *versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. kolektiva *versa), iz ide. *u̯erḱ‑ in *u̯erǵh‑ ‛vezati, stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vir̂zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch - več ...

vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [wrésje]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje

STALNE ZVEZE: jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: ↑vresa