Tiskanje

črevésje -a s (ẹ̑)
črevo v celoti: črevesje pri človeku leži tesno zgubano; bolezni črevesja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mečkánje -a s

1.

dejanje, s katerim se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze

SINONIMI:

tlačenje, agr. drozganje, knj.izroč. mastenje2, knj.izroč. maščenje2, nar. peštanje, nar. žmikanje

2.

dejanje, postopek, pri katerem postane kaj zgubano, stisnjeno

SINONIMI:

mencanje, stiskanje, knj.izroč. gnetenje

GLEJ ŠE SINONIM: obotavljanje, omahovanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

mečkáti -ám [məčkati tudi mečkati] nedov. (á ȃ)
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili

mečkáti se

1.

postajati zguban, stisnjen:

krilo se mečka, če sedeš nanj

če plašča ne obesiš, se mečka

2.

biti tak, da se (rad) zguba, stisne:

to blago se ne mečka

mečkáje

:

mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste

gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mečkáti -ám nedov.

1.

kaj povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze

SINONIMI:

tlačiti, agr. drozgati, star. mastiti2, nar. peštati, nar. štokati, nar. žmikati

2.

kaj s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno

SINONIMI:

mencati, stiskati2, knj.izroč. gnesti, knj.izroč. treti1

GLEJ ŠE SINONIM: ljubkovati, meti, obotavljati se, omahovati, otipavati, pacati2
GLEJ ŠE: delati, delati, govoriti, držati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

mečkati ► ˈmečkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pomečkáti -ám [poməčkati tudi pomečkati] dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo
2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale
3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal
● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi

pomečkán

-a -o:

pomečkan klobuk

pomečkano krilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1.

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

2.1.

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

razgúbati -am dov. (ū) knjiž.
1. narediti, da kaj ni več nagubano, zgubano: razgubati krilo / oddahnil se je in razgubal čelo
2. nagubati, zgubati: trpljenje mu je razgubalo obraz

razgúban

-a -o:

razgubana koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zgnjaviti ► zgˈn’aːvėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zmečkáti -ám [zməčkati tudi zmečkati] dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo
2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek
3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč
4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali
● ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla

zmečkán

-a -o:

zmečkan krompir

bil je ves umazan in zmečkan

zmečkana obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zmečkáti -ám dov.

1.

kaj s stiskanjem povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno

SINONIMI:

pomečkati, neknj. pog. zgužvati

2.

kaj s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko

SINONIMI:

pomečkati, stisniti, ekspr. zmlinčiti

3.

kaj povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze

SINONIMI:

stlačiti, nar. speštati, nar. stečkati, nar. zažmikati, agr. zdrozgati, star. zdruzgati, star. zdruzniti, zastar. zgnečiti, star. zmastiti, ekspr. zmazati, zastar. zmezgati

4.

kaj ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti

SINONIMI:

ekspr. zmašiti, ekspr. zmazati

GLEJ ŠE SINONIM: napisati, stlačiti
GLEJ ŠE: reči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

zmečkati ► zˈmečkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zmečkáti se -ám se dov.

izraža, da zaradi stiskanja kaj postane zgubano, stisnjeno

SINONIMI:

pomečkati se, nar. speštati se, neknj. pog. zgužvati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024