opíti opíjem dov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili // povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami opíti se
s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
opít -a -o:
opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pokúšnja -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni;
sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo;
ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto;
naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto;
vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdoa) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem;
roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njopopeljáti se
1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
preprézati -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami 2. ekspr. biti2,
obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop;
voda se že prepreza z ledeno skorjo;
pren. veriga nasprotij prepreza svet 3. rastoč (mrežasto)a) prekrivati: trta prepreza zidanico b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo preprézati se
obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
upijániti -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: upijanil je sopotnika in ga oropal;
upijaniti z vinom, žganjem;
močno, popolnoma upijaniti koga // povzročiti pijanost, omotico: vino ga je upijanilo / vonj šmarnic ga je upijanil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: upijanila ga je s pogledom / čustvo svobode ga je upijanilo upijániti se
s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je malo, da se ne bi upijanil / zaprl se je v zidanico in se upijanil opil / ekspr. vse mesto se je upijanilo in plesalo po cestah
● ekspr. upijaniti se od lepote in barv postati popolnoma prevzet
upijánjen -a -o:
upijanjeni stražarji; upijanjena množica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vinógrad -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd;
kupiti vinograd z zidanico;
delati, kopati v vinogradu;
vinogradi po gričih;
meje vinograda / terasasti vinograd // trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd
● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki
♦ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.