blízek -zka -o prid. (í) knjiž. čustveno, duhovno soroden: blizek in prijateljski narod;
fant mu je blizek in drag;
domača zemlja mu je postajala spet blizka // soroden, podoben: ta humoreska je blizka groteski; prim. bližji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cízek -zka m (ȋ) - 1. nar. sesek: lepa kravica, samo premajhne cizke ima
- 2. vulg. dojka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cúzek -zka m (ȗ) vulg. dojka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dŕzek -zka -o prid. (ŕ) knjiž. drzen, predrzen: med sošolci je bil eden najbolj drzkih;
v družbi ni bil priljubljen, ker je bil tako zelo drzek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
grízek -zka -o prid. (í) knjiž. oster, pekoč: kuhinja je bila polna grizkega dima;
grizek mraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
izmólzek -zka [u̯z] m (ọ̑) agr. kar se izmolze, namolze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
izrézek -zka m (ẹ̑) - 1. manjša enota, izrezana iz česa: spravljati izrezke v mapo; izrezek iz revije / časopisni izrezek / izrezki iz pločevine; pren. prikazati izrezek iz vsakdanjega življenja ljudi
- 2. odprtina, nastala z izrezanjem; izrez: srčast izrezek v oknicah
// star. odprtina pri obleki, navadno ob vratu: izrezek na bluzi / vratni izrezek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Jánezek -zka m (á) v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja;
preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mrázek -zka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od mraz: mrazek je nastopil / zunaj je mrazek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mŕzek -zka -o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparijamŕzko prisl.: mrzko se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
narézek -zka m (ẹ̑) na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek;
postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
navézek -zka m (ẹ̑) lingv. del besede, navadno končni, ki besedo pomensko spreminja, opredeljuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nízek -zka -o prid., nížji (í) - 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo
// nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice - 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa
- 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna
// ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki - 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje
// ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba - 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva
// ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela - 6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah
- 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarji
● star. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega področja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družine
♦ bot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1.000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu
nízko prisl.: sonce je že nizko nad obzorjem; nizko oceniti vrednost dela; nizko peti; nizko se mu priklanja globoko; spuščala sta se vedno nižje in nižje; publ. nizko kalorična prehrana; nižje ob reki ležeči kraji; nižje uvrščen; nizko viseči oblaki
● preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
♦ šol. nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov
nízki -a -o sam.: nižji so se uprli višjim podrejeni; na njej ni bilo nič nizkega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
oblízek -zka m (ȋ) knjiž., ekspr. poslastica: zanj je oblizek puran;
med, sladoled in drugi oblizki / ta dogodek bo prijeten oblizek za naše bralce
● ekspr., redko v taborišču so se večkrat stepli za oblizek kotla za to, kdo bo pojedel ostanke jedi v kotlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
obrázek -zka m (ȃ) manjšalnica od obraz: bled otroški obrazek;
ljubek obrazek / z žalostnim obrazkom je stopila predenj / vsi navzoči obrazki so se razveselili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
obrézek -zka m (ẹ̑) - 1. kar odpade pri obrezovanju: obrezki papirja, pese, repe
- 2. zastar. obreza: knjiga z zlatim obrezkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
odrézek -zka m (ẹ̑) - 1. odrezan drobec, kos, nastal zlasti pri izdelovanju česa: pobirati odrezke; papirnati odrezki; uporabni odrezki; odrezki lesa, mesa / kupiti odrezek za krilo ostanek
// star. odrezek slanine rezina; iz odrezka stebla so pognale korenine odrezanega kosa - 2. redko kupon: odtrgati odrezek pri vstopnici / nagradni odrezki iz časopisov
♦ fin. čekovni odrezek del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku; talon; geom. odrezek na osi osni odsek; ptt odrezek del poštnega obrazca, ki se pri denarnem nakazilu vrne vplačniku kot potrdilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ogrízek -zka m (ȋ) ostanek ogrizenega sadeža: vreči ogrizek v koš;
jabolčni ogrizki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
opólzek -zka -o [u̯z] prid. (ọ́) - 1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: opolzki prizori v filmu; opolzka pripomba, šala / opolzki ljudje
- 2. redko spolzek, drsen: stopil je na opolzek kamen; opolzka pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
polízek -zka m (ȋ) - 1. ekspr. količina hrane, snovi, ki se spravi v usta z enim premikom jezika po čem: niti polizka medu ji ne privošči
- 2. star. poslastica: postregli so jim s samimi polizki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pólzek -zka -o [u̯z] prid. (ọ́) - 1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik
- 2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
povézek -zka m (ẹ̑) star. sveženj, zvitek: povezek dračja, palic;
v roki je držala povezek pisem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prenízek -zka -o prid. (í) preveč nizek: prenizek stol;
prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperaturaprenízko prisl.: prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
preózek -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnostipreózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prerézek -zka -o prid. (ẹ́) - 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
- 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prigrízek -zka m (ȋ) manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek;
postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek
● star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
privézek -zka m (ẹ̑) kar je privezano: pisani privezki na drogu // biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
razrézek -zka m (ẹ̑) knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
raztézek -zka m (ẹ̑) fiz. povečanje dolžine ali prostornine telesa zaradi zunanjih vplivov: izračunati, ugotoviti raztezek;
to steklo ima majhen raztezek / linearni raztezek v določeni smeri; prostorninski raztezek povečanje prostornine; temperaturni raztezek zaradi spremembe temperature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́) - 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
- 2. nav. ekspr. ki se pojavlja
- a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
- b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
- 3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor
rézko prisl.: rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
skázek -zka m (ȃ) ekspr. kar je skaženo: kdo je naredil ta skazek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sklízek -zka -o prid. (í) nar. - 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka
- 2. opolzek: sklizka šala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
slízek -zka -o prid. (í) nar. koroško spolzek, drsen: slizka steza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
slúzek -zka -o prid. (ú) knjiž. sluzast: sluzka goba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
spólzek -zka -o [u̯z] prid. (ọ́) - 1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti
- a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh
- b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica
- c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik
- 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje
spólzko prisl.: spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vózek -zka m (ọ̑) - 1. ekspr. manjšalnica od voz: naložiti, riniti vozek
- 2. igrača, ki predstavlja voz: otrok se je igral z vozkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zalízek -zka m (ȋ) nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizke;
gosti črni zalizki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zamázek -zka m (ȃ) knjiž. zamaz: pripraviti zamazek / zamazek za okna
● knjiž., redko zamazek na tiskovini madež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zgrízek -zka m (ȋ) redko kar je zgrizeno: izpljuniti zgrizek mesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zízek -zka m (ȋ) nar. - 1. sesek: vime in zizki
- 2. dojka: ob materinih zizkih se je dojenček umiril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zmázek -zka m (ȃ) - 1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov: namesto ostre svetle točke videti zmazek / progasti zmazki na sprednji šipi avtomobila
- 2. slabš. kar je slabo, nekvalitetno: ta članek je navaden zmazek; takega zmazka že ne obesim na steno / filmski, literarni zmazek / to je zmazek, ne pa lovski pes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zrézek -zka m (ẹ̑) - 1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi: potolči, speči zrezek; postreči z zrezki; kupiti meso za zrezke / goveji, puranov, svinjski, telečji zrezek; ocvrt, paniran zrezek; zrezek na žaru; zrezki v omaki
♦ gastr. dunajski, naravni, pariški zrezek; sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov - 2. s prilastkom kar je zrezano: papirnati zrezki; zrezki sladkorne pese
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zvézek -zka m (ẹ̑) - 1. skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona: zvezek ima štirideset listov; iztrgati list iz zvezka; pisati v zvezek; debel, tanek, velik zvezek / črtani ki ima črte, karirasti zvezek ki ima pravokotno se križajoče črte
// fizikalni, matematični zvezek; notni zvezek
● žarg., šol. učitelj je popravil zvezke izdelke v njih
♦ šol. delovni zvezek knjiga, večji zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za vpisovanje rešitev, odgovorov - 2. vsak od posameznih delov knjige, tiskanega dela: roman izhaja v zvezkih; pet zvezkov slovarja; končal je drugi zvezek spominov / pri navajanju vira Zbrano delo, 2. zvezek [zv.] / knjižna zbirka ima petdeset zvezkov knjig
- 3. star. sveženj: zvezek listin, pisem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
želézek -zka m (ẹ̄) redko kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto; podkvica: nabiti železke na pete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.