číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška] 2. podoba, ki predstavlja kokoš
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda] 1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: zlata lokarda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf] zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif
STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla] pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
edámski edámska edámsko tudi édamski édamska édamsko pridevnik [edámski] tudi [édamski] STALNE ZVEZE: edamski sir ETIMOLOGIJA: ↑edamec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
góbji góbja góbje pridevnik [góbji] ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
klékljar klékljarja samostalnik moškega spola [klékljar] ETIMOLOGIJA: ↑klekljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji] STALNE ZVEZE: kokošja kuga ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl] iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius
STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc] 1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
1.2. veslaška disciplina za ta čoln
2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca] travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica ETIMOLOGIJA: ↑zlat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba] žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós] 1. kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, čez katere kolo občasno prenese1.1. tekmovanje v tej disciplini
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo] 1. borilni šport, pri katerem se poskuša nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz jū ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + dō ‛pot, način’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
oráda oráde samostalnik ženskega spola [oráda] 1. večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat. Sparus aurata 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato rumenem pramenu nad očmi - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
paládij paládija samostalnik moškega spola [paládi] v naravi redko prisotna težka žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Pd
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Palladium, frc., angl. palladium iz nlat. palladium, po asteroidu Palasu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
plátina plátine samostalnik ženskega spola [plátina] težka žlahtna kovina sivkasto bele barve, kemijski element; simbol: Pt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. Platina, frc. platine iz špan. platino iz plata ‛srebro’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve] 1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pônvica pônvice samostalnik ženskega spola [pônvica] 1. navadno ekspresivno ponev, zlasti manjša
2. iz geografije plitvi posodi podobna tvorba v kraških jamah, navadno napolnjena z vodo
3. iz biologije vbočeni končni del kosti v sklepu, na katerega se prilega glavica druge kosti
4. vdolbina za smodnik na puški kremenjači
STALNE ZVEZE: žilnata ponvica ETIMOLOGIJA: ↑ponev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sandál sandála samostalnik moškega spola [sandál] 1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandala 1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandala
STALNE ZVEZE: gladiatorski sandal ETIMOLOGIJA: ↑sandala
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
titán2 titána in títan títana samostalnik moškega spola [titán] in [títan] pogosta trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Ti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Titan in Titanium iz nlat. titanium, po Saturnovi luni Titan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
čúj čújte medmet [čúj] 1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij
FRAZEOLOGIJA: Čuj ti! ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
edámec edámca tudi édamec édamca samostalnik moškega spola [edáməc] tudi [édaməc] poltrdi sir iz kravjega mleka zlato rumene barve, po izvoru iz Nizozemske; SINONIMI: edamski sir
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Edamer po nizozemskem kraju Edam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kobílar kobílarja samostalnik moškega spola [kobílar] iz zoologije ptica pevka zlato rumene barve s črnimi perutmi; primerjaj lat. Oriolus oriolus
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
línj línja samostalnik moškega spola [lín] 1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka] 1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus 3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica] 1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica
2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica
3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih
ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža] 1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurium erythraea 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zagospodováti zagospodújem dovršni glagol [zagospodováti] 1. prevzeti, začeti izvajati oblast
2. prevzeti vodilno, pomembno vlogo
ETIMOLOGIJA: ↑gospodovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôu̯čica] 1. iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: jezerska zlatovčica, potočna zlatovčica ETIMOLOGIJA: ↑zlato
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.