znamenìto prisl. pomembno, posebno: zapouvidi csinijo, znamenito, gda ocſiveſzne grejsnike vö vr'zejo KŠ 1754, 194; Znamenito je vu deli zidára KAJ 1870, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

znamenít -a -o prid., znamenítejši (ȋ)
zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan: znamenit pisatelj, vojskovodja; znameniti Slovenci
// zaradi izrednih, posebnih lastnosti splošno znan: znamenit muzej; znamenita letovišča / znamenit dogodek / to je bilo v znamenitem letu 1848; znamenito pismo / biti znamenit po lepoti

znameníto 
1. prislov od znamenit: znamenito odgovarjati
2. knjiž. izraža visoko stopnjo, mero: znamenito vplivati na dogodke; biti znamenito bistrega duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.