čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] 1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka] 1. navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje] 1. čiščenje česa s krtačo1.1. česanje, nega telesa s krtačo, ščetko
1.2. čiščenje, česanje živali s krtačo
ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
líčnik líčnika samostalnik moškega spola [líčnik] vsak od dveh zob v stranskem delu polovice čeljusti med podočnikom in prvim kočnikom s širšo grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane
ETIMOLOGIJA: ↑lice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kóčnik kóčnika samostalnik moškega spola [kóčnik] vsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane
ETIMOLOGIJA: < pslov. *kǫt'ьnikъ, kakor hrv., srb. kȗtnjāk, nar. rus. kútnik iz ↑kot, prvotno ‛zob v kotu ust’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
krokodílov krokodílova krokodílovo pridevnik [krokodílou̯ krokodílova krokodílovo] ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] 1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jòj in jôj in jój medmet1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
3. izraža, da se govorec prestraši
4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
míška míške samostalnik ženskega spola [míška] 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
2. igrača, ki predstavlja miš
3. ljubkovalno ženska ali deklica
4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko. ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] 1. steči v manjši količini, navadno počasi
2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prejòj in prejôj in prejój medmetFRAZEOLOGIJA: Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje] 1. oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati] 1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tiranozáver tiranozávra samostalnik moškega spola [tiranozávər] 1. velik mesojedi dinozaver z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi, majhnimi sprednjimi okončinami in dvonožno hojo; primerjaj lat. Tyrannosaurus rex; SINONIMI: iz paleontologije tiranozaver reks, iz paleontologije tiranozaver rex
2. podoba, ki predstavlja velikega mesojedega dinozavra z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi
STALNE ZVEZE: tiranozaver reks, tiranozaver rex ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Tyrannosaurus, angl. tyrannosaurus, frc. tyrannosaure) iz nlat. tyrannosaurus iz ↑tiran + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cilíndričen cilíndrična cilíndrično pridevnik [cilíndričən] 1. v nekaterih zvezah v obliki cilindrični ki ima obliko valja ali po obliki spominja na valj
3. v obliki cilindrični ki je v zvezi z očesno napako zaradi neenakomerne upognjenosti roženice3.1. v obliki cilindrični ki se uporablja pri korekciji take napake
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. zylindrisch iz ↑cilinder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski] 2. navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
3. navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel
ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
duhovíto prislov [duhovíto] 1. takó, da je domiselno in šaljivo
2. takó, da je zasnovano, izvedeno domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ketóza ketóze samostalnik ženskega spola [ketóza] 1. iz medicine, iz veterine stanje, pri katerem organizem zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov za lastne energijske potrebe razgrajuje maščobe
2. iz farmacije, iz kemije monosaharidna spojina z eno ketonsko skupino
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketosis, iz ↑keton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc] 1. ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved
2. iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla
STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek] človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
ETIMOLOGIJA: ↑človek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sivênje sivênja samostalnik srednjega spola [sivênje] proces, pri katerem kaj postaja sivo
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
verížnik verížnika samostalnik moškega spola [verížnik] 1. iz tehnike in tehnologije priprava v obliki nazobčanega kolesa, na katero se namesti veriga, zlasti na kolesu, motorju, za prenašanje vrtenja
2. manj formalno kdor nezakonito prekupčuje, zlasti z različnimi valutami
ETIMOLOGIJA: ↑verižen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak ETIMOLOGIJA: ↑zajec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
áu in àu; tudi áv medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
áv in àv, áu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hŕsk medmet1. tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
2. kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati ‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb. hȑskati, mak. rska ‛hrustati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
podóčnik podóčnika samostalnik moškega spola [podóčnik] 1. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnjak
2. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnjak
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják] 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi] STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sekálec sekálca samostalnik moškega spola [sekáləc sekáu̯ca] in [sekáləc sekálca] 2. vsak od dveh dletastih zob v sprednjem delu polovice čeljusti za sekanje, trganje hrane
ETIMOLOGIJA: ↑sekati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda] iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz ↑zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zobotrébec zobotrébca samostalnik moškega spola [zobotrébəc] koničasta, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane med zobmi, za nabadanje hrane
FRAZEOLOGIJA: suh kot zobotrebec ETIMOLOGIJA: iz ↑zob + tvorjenka od ↑trebiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.