zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zǫ̑b, -ȋ, f. hartes Futter, das Körnerfutter, Cig.; ti bodo zmešano zob jedli, katera je izvejana z velnico in rešetom, Dalm.; bes. der Hafer, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob [zọ̑b zobȃ]
samostalnik moškega spolazob
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zob1 m, F
46,
dens, ẛob;
dens maxillaris, zheluſtni
ṡob, kotnik;
dentire, ẛobè raſteozhe iméti,
ẛobè vun gnati;
edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti;
frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga
ṡobè bolè;
stridor dentium, ṡhkripanîe teh
ṡoby;
stupor dentium, ṡkonaſti
ṡobé
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob2 m, F
2,
irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti
ṡoby;
tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi
ṡobmy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob3 m, alcea, ẛeliszhe, Lévou
ẛob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob -a m zob:
zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob1 sam. m ♦ P: 23 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zob2 sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.