zób1 -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑)
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób2 -í ž, daj., mest. ed. zóbi (ọ̑)
1. oves kot hrana za konje: dajati konjem zob; vreča z zobjo
2. zrnata hrana za kokoši, ptice: natresti kokošim zob

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób2 -í ž -i -- -i -jó snov. (ọ̑) krmiti kokoši, konje z ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób1 -á m
trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hranepojmovnik
SINONIMI:
nizk. čekan, ekspr. škrbina, ekspr. zobček, ekspr. zobec, ekspr. zobek
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik zob pri brani
GLEJ ŠE: upirati se, ščetka, ščetka, premagan, potrpeti, očitati2, obrekovati, molčati, krema, dobiti, strupnik, strupnik, podočnik, piti, gniloba, govoriti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024

zób2 -í ž
GLEJ SINONIM: oves

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024

zób-ásamostalnik moškega spola
  1. trd izrastek iz čejusti za grizenje
    • zob koga/česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim
  2. po obliki ali vlogi podoben del česa
    • zob česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob je sestavina izrazov
Podarjenemu konju se ne gleda v zobe
V VARIANTI IZRAZOV: Oko za oko

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zọ̑b zobȃ in zọ̑ba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zǫ̑b, -ȋ, f. hartes Futter, das Körnerfutter, Cig.; ti bodo zmešano zob jedli, katera je izvejana z velnico in rešetom, Dalm.; bes. der Hafer, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob [zọ̑b zobȃ] samostalnik moškega spola

zob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zob1 m, F46, dens, ẛob; dens maxillaris, zheluſtni ṡob, kotnik; dentire, ẛobè raſteozhe iméti, ẛobè vun gnati; edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti; frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga ṡobè bolè; stridor dentium, ṡhkripanîe teh ṡoby; stupor dentium, ṡkonaſti ṡobé

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob2 m, F2, irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby; tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob3 m, alcea, ẛeliszhe, Lévou ẛob

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob1 sam. m ♦ P: 23 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob2 sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zób -á m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob (prednji) gl. prednik

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zob ► ˈzọːp ˈzȯbaː m, mn. ˈzȯbėː in ˈzȯbjẹː

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

akrodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Babji zob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babjega zoba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Jelovici
IZGOVOR: [bábji zóp], rodilnik [bábjega zóba]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Bábji zób -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) |gora nad Savo Bohinjko|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bifurkátni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bóčni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

brahiodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bunodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

glávni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

hipsodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kardinálni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

klínasti zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

laterálni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

lofodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

permanéntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

plevrodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sekodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

selenodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sklépni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stálni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stránski zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

téhnika sprédnjih zób -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tekodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Vrenski zob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vrenskega zoba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Podčetrtkom
IZGOVOR: [u̯rénski zóp], rodilnik [u̯rénskega zóba] in [vrénski zóp], rodilnik [vrénskega zóba]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Število zadetkov: 51