člôvek-léto -a s (ó-ẹ́) enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
depresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. depresiven človek; depresivnež: Nekatere skupine ljudi skupaj drži tudi to, da so življenjski poraženci, obupanci in depresivci E univerbizirano iz depresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju 2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac 3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kontemplatívec -vca m, člov. (ȋ) kdor poglobljeno razmišlja, razglablja o kaki stvari, zlasti duhovni: Pri vseh pristnih kontemplativcih oziroma mistikih je bistveno, da je človek v razmerju do Boga trpen in ne dejaven E univerbizirano iz kontemplatíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog. 1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite 2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
pozitívec -vca m, člov. (ȋ) pog. človek s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Eden od nasvetov za podjetnike in za uspeh v karieri je tudi, da preživljaj čas s pozitivci E univerbizirano iz pózitiven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ôčeSSKJ -éta m (ó ẹ́) ôče národa -éta -- m, člov. (ó, á; ẹ́) ekspr.
kdor je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda: V očeh ljudi ostaja idealen voditelj: topel in plemenit človek, ki se ne boji priznati poraza, oče naroda, čigar vrednote še danes oblikujejo in povezujejo celotno družbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́) trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
artefáktSSKJ -a m (ȃ) predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E ↑bájs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bíznismen -a m, člov. (ȋ) pog. poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E ← agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš. omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Pred nekaj meseci je izšel CD s koncertnimi posnetki 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Ko sem si prvič zavrtel CD v avtu, nisem mogel verjeti, da sta en človek in ena električna kitara lahko tako močna E ← agl. CD, kratica za c(ompact) d(isk), dobesedno 'zgoščen disk' kot opozicija do 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
človekolík -a -o prid. (ȋ) ki je podoben človeku: človekolika lutka; Zelo so mi všeč človekoliki liki in maske, ki dajo zgodbi priokus legendarnega in mitološkega E (↑)člôvek + (↑)lík1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
depresívnež -a m, člov. (ȋ) depresiven človek; depresivec: V besedilih tako kot prenekateri drugi novorokovski depresivnež obupuje nad seboj in stanjem sveta E (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
dobromislèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ki dobro, pošteno misli: dobromisleč človek; dobromisleči ljudje; Parlament bi moral biti hram pravičnosti, kajti to verjamejo ljudje, ki so nas poslali sem in tako upajo vsi dobromisleči državljani Slovenije E (↑)dôbro… + (↑)mísliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
dopingíranec -nca m, člov. (ȋ) kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E ↑dopingíran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drúgorazrédnež -a m, člov. (ū-ẹ̑) kdor je obravnavan kot drugorazreden, manjvreden človek: povprečneži in drugorazredneži; Gre le še za en film iz črnske zgodovine, v katerem so belci vedno junaki, črnci pa drugorazredneži E (↑)drúgorazréden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
égotríp -a m (ẹ̑-ȋ) 1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu 2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip! 3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
emocionálec -lca [emocijonaləc] m, člov. (ȃ) kdor ne skriva emocij oziroma svoja čustva javno izraža: Pesnik je emocionalec, pisatelj mislec, zato je poezija terapija čustev, za zdravljenje misli pa je treba vzeti v roke roman E univerbizirano iz emocionálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
esdeêsovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Slovensko demokratsko stranko; SDS-ovski: Ni odveč podatek, da je večina železniških sindikatov in tudi državni sekretar na prometnem ministrstvu, torej njegov drugi človek, esdeesovska E ↑SDS-ovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ezotêrik -a m, člov. (é) kdor se ukvarja z ezoteriko: Zato se zares razumen človek ne bo razvil v racionalista, a prav tako ne v nekritičnega ezoterika E ← nem. Esoterik(er) iz (↑)ezotêrič(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ) 1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier 2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi 3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodjaSSKJ: Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi E ← agl. front man iz front 'sprednji' in man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
geniálka -e [genijalka] in genijálka -e ž, člov. (ȃ) genialna ženska: Slepa glasbena genialka je s skoraj eno uro trajajočim prebiranjem klavirskih tipk ter skladbami Beethovna in Mozarta navdušila vse navzoče | Bila je genijalka, vedno dobre volje in edini človek, za katerega lahko trdim, da je imela absolutni posluh E (↑)geniálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
gínséng -a m (ȋ-ẹ̑) zdravilna rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem; ženšenSSKJ: izvleček ginsenga; korenina ginsenga; Ginseng uporabljajo pri srčnem popuščanju, sladkorni bolezni, za boljše delovanje imunskega sistema, za izboljšanje vitalnosti E ← agl. ginseng ← kit. renshen iz ren 'človek' + shen 'ena od zvezdnih konstelacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
héteroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: homoseksualci in heteroseksualci; Heteroseksualcev nihče ne sili, da se poročijo, toda če se hočejo, to lahko storijo E univerbizirano iz heteroseksuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
individuálec -lca m, člov. (ȃ) 1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec 2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir 3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva 4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ironman1 -a cit. [ájronmen] m (ȃ) šport. zelo težek, zahteven triatlon: V havajskem mestecu Kona že čakajo na sobotno najtežjo vsakoletno preizkušnjo triatloncev, znameniti ironman E ← agl. ironman iz iron 'železen' + man 'moški, človek'ironman2 -- v prid. rabi
Capetown danes gosti triatlonce z vsega sveta, ki se bodo pomerili v dolgem ironman triatlonu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
jápi -ja m, člov. (ȃ) mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Tistim prometnim strokovnjakom, ki ne živijo v mestnem središču, naj povem, da poleg državnih institucij in japijev živijo v mestu tudi običajni ljudje, celo družine E ← agl. yuppie iz yup za y(oung) u(rban) p(rofessional) 'mladi urbani uslužbenec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
latínos -a m, člov. (ȋ) pog. 1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki: Turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi 2. človek, živeč v Združenih državah Amerike, čigar predniki izvirajo iz Latinske Amerike: Latinosi, priseljenci iz Mehike in srednjeameriških držav, so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina E ← špan., agl. Latinos, množina od ↑latíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
lobotomíja -e ž (ȋ) 1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici 2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E ← nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
máfijec -jca m, člov. (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju član tajne kriminalne organizacije; mafiozo: italijanski mafijec; Mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice 2. slabš. človek, ki deluje podtalno: Če bo država dopuščala brezpravje, nam grozi, da nam bodo življenje kmalu diktirali razni lokalni šerifi in mafijci E (↑)máfija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
máher -ja m, člov. (á) pog. kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
marginála -e ž (ȃ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
marginálec -lca m, člov. (ȃ) kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje; obrobnežSSKJ: politični marginalec; Zmeraj se je počutil marginalca in zato so bili njegovi odnosi z drugimi še slabši E univerbizirano iz marginálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od leta 1980 dalje enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: Zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto, naravnega sevanja pa vsak človek prejme 2400 mikrosivertov letno E ← agl. microsievert iz (↑)mikro… + ↑sívert
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
múltikultúra -e ž (ȗ-ȗ) kultura, sestavljena iz prepleta več kultur na določenem ozemlju: Po njegovem prepričanju je prežemanje kultur sestavni del sodobnega sveta, saj je kultura sama po sebi pravzaprav multikultura, kolikor je kulturni človek odprt E ← nem. Multikultur, agl. multiculture iz (↑)multi… + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
múltikultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ) 1. ki ima, vsebuje več kultur; multikulti, večkulturni (1): multikulturna država; Sodobna družba je danes sama po sebi multikulturna in zaobsega mnoštvo različnih načinov življenja in življenjskih slogov 2. ki je v zvezi z mnogo, več kulturami; večkulturni (2): multikulturni projekt; Bistvo multikulturne vzgoje ni anemična in bojazljiva nevtralnost, ampak samozavest, s katero se človek ne počuti ogrožen, če nekdo misli in čuti drugače E ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ) neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
nèzatežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) pog. 1. ki ni siten, nadležen: nezatežen človek; nezatežen žur sproščen; Biti moraš takšen fant, kot si ga dekleta želijo: samozavesten, sproščen, nezatežen 2. nezahteven, nezapleten: nezateženo, bralcu prijazno pisanje; Igra je zelo zanimiva in na nezatežen način poučna E (↑)nè… + ↑zatežèn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
nutricioníst -a [nutricijonist] m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricist, prehrambenik (2): Štetje kalorij, ki jih porabimo, je velik izziv za nutricioniste, prav tako kot je izziv razumeti, kako človek sprejema in razgrajuje uskladiščeno maščobo E ← agl. nutritionist iz nutrition 'prehrana' ← lat. nūtrītio iz nūtrīre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ómbudsman -a m, člov. (ọ̑) 1. predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuh človekovih pravic: evropski ombudsman; pritožiti se ombudsmanu; kandidirati za ombudsmana; Poročilo ombudsmana s konca letošnjega aprila je državnim svetnikom ob odsotnosti varuha človekovih pravic predstavil njegov namestnik 2. kdor je uradno določen, da kaj ohranja, skrbi za koristi, pravice koga: časopisni ombudsman; finančni ombudsman; ombudsman za bolnike; Postal je zeleni ombudsman, ki bo kot novi strankin organ med drugim sprožal postopke za preprečitev ekološke škode E ← šved. ombudsman iz ombud 'zastopnik, zagovornik' + man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ostaréliSSKJ -ega m, člov. (ẹ́) star, starejši človek: pomoč ostarelim; dom za ostarele; Ostareli so pogosto žrtve diskriminacij in zlorab E (↑)ostaréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
persóna -e ž, člov. (ọ̑) pog. oseba, osebnost: javne persone; politična persona; Ta ženska se mi je takoj zdela kot nekakšna dominantna državna uradnica, prepričana, da morajo njeno persono in njeno pronicljivost poznati vsi E ← lat. persōna 'oseba, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
poliklorírani bífenil -ega -a m (ȋ, ȋ) nav. mn., kem. strupena, rakotvorna, težko razgradljiva umetna organska spojina iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov, ki se uporablja zlasti v industriji; PCB: odstranjevanje polikloriranih bifenilov; Med drugimi hudimi onesnaževalci okolja so našli tudi poliklorirane bifenile (PCB), ki sodijo med najbolj toksične snovi, kar jih je ustvaril človek E ← agl. polychlorinated biphenyl, nem. polychloriertes Biphenyl iz (↑)poli... + (↑)klorírati + (↑)bi... + (↑)feníl...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
populárnež -a m, člov. (ȃ) ekspr. popularen človek: Ko se je sobotna prireditev, ki jo naši popularneži tako težko čakajo, končala in so bili viktorji razdeljeni, se je pisana srenja nagrajencev, povabljencev in novinarjev raztepla po mestu E (↑)populáren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
prána -e ž (ȃ) univerzalna kozmična energija v hinduizmu: pretok prane; Človek prihaja v stik s prano tudi s pomočjo hrane in pijače, pomemben element prane pa je dihanje E ← agl. prana, nem. Prana ← stind. prāṇá-, prvotno 'dih, sapa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvarenSSKJ, ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost E ↑prizemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
prostočásni -a -o prid. (á) ki je v zvezi s časom, s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga: prostočasne dejavnosti; Jahalni centri, igrišča za golf in prostočasni športni objekti v urbanih središčih privlačijo tudi zasebne vlagatelje E iz prôsti čàs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
raeljánski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na raeljance ali raeljanstvo: raeljansko gibanje; Ničesar ne prepovedujejo, računajo pa na to, da je raeljanska stopnja zavesti tako visoka, da človek sam reče ne škodljivim stvarem E ↑raeljánec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
režímec -mca m, člov. (ȋ) slabš. kdor pretirano podpira režim, oblast; režimovecSSKJ: V nekaj letih dela smo univerzi naredili odličen študentski časopis, kljub jezni mržnji režimcev E univerbizirano iz režímski člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
sámopodóba -e ž (ȃ-ọ̑) skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti: pozitivna samopodoba; slaba samopodoba; Pretirano ljubosumni ljudje si lahko pomagajo zgolj s popravljanjem lastne samopodobe E (↑)samo... + (↑)podóba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
skorumpíranec -nca m, člov. (ȋ) skorumpiran človek: Napadel ga je z vsemi sredstvi in ga prikazal kot popolnega skorumpiranca in bedaka E (↑)skorumpírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
skulíran -a -o prid. (ȋ) pog. sproščen, neobremenjen, umirjen: On je najbolj skuliran človek, kar jih poznam E ↑skulírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
stigmatizíranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor je označen, zaznamovan s čim negativnim: Kdor hoče spremeniti družbo zares, mora vanjo poklicati vse, tudi zavržence, pokvarjence, stigmatizirance 2. rel. človek, ki ima Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa: Pravi stigmatiziranci so stigme dobili skozi meditativno poglobitev in jih menda ne razkazujejo v javnosti, še zlasti ne v tržne ali celo ideološke namene E (↑)stigmatizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
strésor -ja m (ẹ̑) dejavnik, ki povzroči stres: Čim več je stresorjev, dražljajev, ki povzročajo stres, in čim bolj ogrožujoče jih doživlja človek, tem večja je možnost, da se pojavijo motnje oziroma bolezni E ← agl. stressor iz (↑)strés
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena E ← agl. superman iz (↑)super... + man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
terminátor1 -ja m (ȃ) 1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev 2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminatorterminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
totalitárec -rca m, člov. (ȃ) pristaš totalitarizma; totalitaristSSKJ: Anarhije se ljudje bojijo, hočejo red in mir in seveda kruh – in to je tisto, kar ponavadi totalitarci obljubljajo E univerbizirano iz totalitáren člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
totalitárnež -a m, člov. (ȃ) totalitaren človek: Pretvarjaš se, da smo vsi enaki, vsi enakopravni, v resnici pa si sam totalitarnež E (↑)totalitáren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
tránsseksuálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) 1. komur so s pomočjo hormonske terapije in operacije spremenili spol: Kot kažejo različne študije, so transseksualci pogosto žrtve diskriminacije, saj jih pogosteje odpuščajo iz služb, težje jim oddajo stanovanje ipd. 2. moški, ki je bil pred hormonsko in kirurško spremembo spola ženska: Transseksualci in transseksualke so »ujeti v napačnem telesu«, ki pa z napredkom znanosti postane spremenljivo tako, da ustreza občuteni identiteti družbenega spola E univerbizirano iz tránsseksuálni člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
trdorókec -kca m, člov. (ọ̑) kdor vodi, vlada s trdo roko, avtoritarno: Vladar je trdorokec, tudi zamerljiv, predvsem pa hladno preračunljiv človek E ↑trdoróki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ubesédenje -a s (ẹ̑) izraženje z besedami: nezmožnost ubesedenja; Brez ubesedenja svojih občutkov človek nikoli ne more zares spoznati sebe E (↑)ubeséditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vuvuzéla -e ž (ẹ̑) podolgovato plastično trobilo, ki ga uporabljajo predvsem športni navijači: nadležne vuvuzele; zvok vuvuzele; Zvok je paral vsega vajena ušesa in človek bi kar razumel tiste, ki želijo prepovedati uporabo vuvuzel na tekmah svetovnega prvenstva E ← agl. vuvuzela ← zulujsko vuvuzela iz onomatopeje vuvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
walkman -a cit. [vókmen] in vókman -a in vókmen -a m (ọ̑) manjša prenosna naprava s slušalkami za enega uporabnika za poslušanje zvočnih posnetkov na kasetah, zgoščenkah, pomnilniških karticah: Kakovost zvoka je sicer nekoliko slabša kakor pri najboljših klasičnih walkmanih, a se to v resničnem življenju, ko s slušalkami v ušesih sedimo na vlaku, tečemo, ali kar pač že počnemo, na srečo ne opazi | Vokmen je pomenil revolucijo v poslušanju glasbe, poudaril je osebno svobodo in mobilnost E ← agl. walkman po imenu izdelka Walkman® (od 1979) japonskega proizvajalca Sony iz walk 'hoditi' in man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zafíksan -a -o prid. (ī) pog. 1. omamljen zaradi vbrizganja mamila: Kadar je človek pijan ali zafiksan, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal 2. zasvojen z mamili: Mama me ni vrgla iz hiše, ko je izvedela, da sem zafiksan – to naredi večina staršev E ↑zafíksati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zamaskíranec -nca m, člov. (ȋ) zamaskiran človek: oboroženi zamaskiranci; napad zamaskirancev; Zamaskirancem sploh ne bi smeli dovoliti udeležbe na mirovnem shodu, saj kdor resno misli prispevati k miru, ne samo, da ne skriva svojega obraza, ampak se za mir zavzema tudi javno E (↑)zamaskírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zdolgočásenec -nca [zdou̯gočasenəc] m, člov. (ȃ) ekspr. zdolgočasen človek: Konec tedna se je po mestu sprehajalo kar nekaj zdolgočasencev, ki niso ne vedeli ne znali, kam bi in kako E (↑)zdolgočásiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zgúbar -ja m, člov. (ȗ) ekspr. neuspešen človek: Možakar je popoln zgubar, ki se mu je ponesrečilo prav vse, česar se je v življenju lotil E (↑)izgúbar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
žívček -čka m (ȋ) ekspr. 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje; živecSSKJ: Sploh se ne pozna več, da je bil živček okvarjen
// nav. mn. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti; živecSSKJ: Stres kar šviga na vse strani in živčki so napeti kot struna 2. člov. zelo živ, živahen človek; živecSSKJ: Je pravi živček, niti sekundo ni pri miru E (↑)žívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.