Tiskanje

ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bedák -a m bedak, neumen človek: Antóni je pa groubi, bedák, i manyák oſztao KM 1790, 36; Veliki bedák je tak tiszti cslovik KOJ 1845, 107; I tak bedák osztao KAJ 1870, 157; szo nyim Radgoncsanye pravili: dummer windischer (szlovenszki bedák) KOJ (1914), 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bẹlúh, m. bel človek (zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bȋngola, f. 1) visok človek (zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge (zaničlj.), ob Muri-Trst. (Let.); — prim. bingljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

blẹdúh, m. (zaničlj.) = bled človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.-Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.-Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bọ̑dati, -am, vb. impf. stechen: trava boda, C.; z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C.; mit der Nadel Stiche machen, C.; z mašino se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi bodati ("budati"), jvzhŠt.; — erfolglos arbeiten, C.; stümpern, (bud-) V.-Cig., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bogováti, -ȗjem, vb. impf. 1) als Gott herrschen, C.: človek snuje, Bog boguje, Vrt., SlN.; — 2) wahrsagen, Guts., Jan., Trub., Dalm., Boh.; — vermuthen, errathen, Meg.; — prim. lat. divinare, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bratovlǜbec -bca m bratoljuben človek: vküptrpte, bratovlübczi, ſzmileni KŠ 1771, 709

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brbòtaš -a m klepetav človek: Brbotasa neszlánoga AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Čemšenik (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bùdalo -a s omejen, neumen človek: Bohó; budallo, bukfesz KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

copolòp, -ǫ́pa, m. človek, ki nerodno stopa, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. (Pavl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

člèk -a m človek: je za náſz cslek pouſzto BKM 1789, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

člòvek -a m, mn. lüdjé lüdí človek: cslovek bodem KAJ 1870; cslovek AIN 1876, 14; kakſté réda cslovik ſzi je KŠ 1754, 9a; cslovik ne 'zivé KŠ 1771, 11; Cslovik KMS 1780, A7b; Szpomeniſze cslovecse TF 1715, 13; ô cslovecse KŠ 1754, 80; ô cslovecse KŠ 1771, 468; drugoga csloveka bogáſztvo KŠ 1754, 51; kerſchánſzkomi csloveki TF 1715, 10; po csloveki ſzekrv nyegova prelijé KŠ 1754, 40; Boug ſzcslovekom KŠ 1754, 258; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; z-Cslovekom pouſztao KM 1783, 242; dvá csloveka KŠ 1771, 292; Bo'zi lidje KŠ 1771, 338; ſzvetloszt lüdih KM 1783, 132; vſzejm lidé SS 1796, 4; druge lidi KŠ 1771, 443; vu lidih KŠ 1771, 495

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človek m, F66, adagia sunt: Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; candidus homo, en zhlovik riſnizhen; decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar; ecce homo, pole en zhlovik; empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen v'zhlovéki; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; homo, zhlovik; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; nauci homo, ṡanikerni zhlovik; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne

èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človek sam. m ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človick gl. človek ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

človok gl. človek ♦ P: 1 (TE 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dálečnji, adj. entfernt, Rez.-Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru-Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dẹ́lavən, -vna, adj. 1) arbeitsam, thätig; d. človek; — 2) Arbeits-: delavna obleka, das Werktagskleid; delavna živina, das Arbeitsvieh; — d. dan, = delavnik, der Werktag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.-Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dnína 2., f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dǫ́bov,** adj. eichen; človek, gladek kot dobova skorja, = grob, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dobríkav, adj. schmeichlerisch, Jan.; d. razgovor, Zora; d. človek, Vrt.; sladek dobrikav glas, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dołgolȋčnik, m. dolgoličen človek, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dreselník -a m žalosten človek: Trôstaj te dreſzelnike BRM 1823, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drę̑žnik, m. 1) der Mörserstößel, C.; — 2) trapast človek, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drežnjálọ, n. = siten človek, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dȓvež, m. neokreten človek, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.-C., Raič (Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.-C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúra, f. neumen človek, Pivka-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dǘša -e ž
1. duša, netvarni, neumrljivi del človeka: moja Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; Düſa KMS 1780, A7; Düsa mi dicsi SŠ 1796, 5; zczeile Düſſe tvoje TF 1715, 18; zevſze düse, pámeti KŠ 1754; düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; ino düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Li Düse pogubelnoſzt BRM 1823, 9; Mojoi düſi tesko SM 1747, 76; ſze je dopadnolo düſi mojoj KŠ 1771, 39; Mojoj düſi je 'zaloſzt BKM 1789, 15; Kaje k-haszki mojoj düsi SŠ 1796, 3; Kakda právite düsi mojoj TA 1848, 9; ka je meni Teilo i Duſſo dáu TF 1715, 21; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; ino obráni moio Düsso ABC 1725, A8a; Bog ſzkerbi za mo Düſſo SM 1747, 70; naj ſze za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; vö je püſzto duſo KŠ 1771, 354; düso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Da bom veſzél’ ſzpüscsávao Düso SŠ 1796, 3; od vſzega hüdoga na Düsſi obarvau TF 1715, 46; ino ga i vu Teili i vu Düſi ponovi SM 1747, 61; Na düſi pa KŠ 1754, 39; v-tejli i v-düsi ſzkoznüjemo SŠ 1796, 7; V-Düsi ſze veſzelijo BRM 1823, 9; bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; ne trpi i ne na szvojoj dühsi AIN 1876, 63; dabi z-teilom ino z-Düſom bláſenſztva mogel vſivati SM 1747, 54; i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; czejloga csloveka zdüſom i ſztejlom KŠ 1771, 445; vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; i nájdete pocsinek düſam vaſim KŠ 1771, 37; zlohkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; da on nasse Duse obaruie SM 1747, 84; mi naſſe düse i tejla preporácsamo KŠ 1754, 224; K-szebi vzeme Krisztus naſe düſe SŠ 1796, 8
2. človek: Hválo deſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8; Verna Düssa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; Vſzáka düſa podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúšavəc, -vca, m. človek, ki se rad duša, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dǘšica -e ž
1. dušica: Düſicza KMS 1780, A2; moja düſicza BKM 1789, 4 b; Z-düſicze KMS 1780, A3b; nyegovoj düsiczi pa na zvelicsanye KŠ 1754, 244; oszoudis mojo nevolo düſiczo KŠ 1754, 231; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; Düsicz radoſzt SM 1747, 91; Ki je Goſzpoud düsicz vaſi BKM 1789, 23; Nase düsicze ne vmorí BKM 1789, 6
2. človek: ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Vi 'zaloſztne düsicze BRM 1823, 5; nezracsunano vnogo Düſſicz TF 1715, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške (n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.-C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.-C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Emerik -a m osebno lastno ime Emerik: Maria Diviza ſe perblishe h' temu bolnimu Emericu daj. ed. (III, 401) Na začetku zgodbe na isti strani je isti človek omenjen kot → Henrikus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

enoròk, -rǫ́ka, adj. einhändig, einarmig: enorok človek, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

flegmātik, m. flegmatičen človek, der Phlegmatiker, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

glȃbež, m. človek, ki bi vse rad sam za se pograbil, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

glás -a m
1. glas, zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Gláſz je v Rámi ſzliſani KŠ 1771, 8; da ani glaſzá Bosje ſzvéte reicſi neiga csüti TF 1715, 5; ni vec glaſzá csüti SM 1747, 77; na konczi rejcsi nema glásza KOJ 1833, 6; piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9; zdignovſi nika 'zena gláſz ſzvoj KŠ 1771, 208; skolnik szám na glász presté KOJ 1845, 6; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; od boleznoszti ne mogo glász dati AI 1875, kaz. br. 7; csi rázlocska vgláſzi ne dájo KŠ 1771, 518; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi TF 1715, 38; Jezus je pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr’u KŠ 1754, 108; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brníjo BKM 1789, 7; vecs glászov vküp AIN 1876, 7; Gucs nasztáne z-glászi AIN 1876, 5; csüli bodte boje i gláſze bojouv KŠ 1771, 143; Ete glászi je mogocsno doliszpiszati AIN 1876, 5; pren. vcsinyen je gláſz Goſzpodnov knyemi KŠ 1771, 361; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344; I vu bodoucsem glàſzi nájden je Jezus ſzám KŠ 1771, 199
2. zvok, ki ga daje kak predmet, pojav: I vcssinyei ſzo gláſzove i grmlajcze KŠ 1771, 795; Od ognja, glási gosla se boji AI 1878, 9; Bodete pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; Trombönte gláſz KŠ 1754, 271; ſzvoje trombönte gláſzom KŠ 1771, 81; Voda tak csopátala, miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7
3. sporočilo: ſze radüje nad gláſzom zárocsnika KŠ 1771, 273
4. kar se širi s pripovedovanjem: Na gláſz toga csüda KM 1796, 130; Blá'zeni gláſz BRM 1823, 7; Csiſzti 'sitek, i poſten gláz SŠ 1796, 3; ſtera ſzo dobroga gláſza KŠ 1771, 599; Sámſona moucs je velikoga gláſza KM 1796, 49; csü je Herodes Strták gláſz od Jezuſa KŠ 1771, 47; I vö je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; pávri ſzo po vſzoj bli'snyoj krajini jáko lagoji glász meli KM 1790, 70; csuvajte dober glász KOJ 1845, 89; Na glász dobite, ka sze zvun vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; sze vszi národje Z-glászom 'zitka otávlajo KAJ 1848, 6; Rázlocsne glászi AI 1875, kaz. br. 8; kak ete dni glászi právijo AI 1875, 3; po hüdi i dobri gláſzi KŠ 1771, 539

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

golíca 1., f. 1) das Mädchen, Kast.-C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.-SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt-Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gomáta, f. die Masse: človek grozne gomate, groß und dick, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gomátən, -tna, adj. dickleibig, gut beleibt: gomaten človek, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gorjȃčar, -rja, m. človek, ki z gorjačo po svetu hodi: Gorjačarji, tatovi in cigani Po svojem govore, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.-C.; der Brocken: g. mesa, Rez.-C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grdȃvs, m. grd človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grȋžnat 1., adj. 1) ruhrkrank: g. človek, Slom.-C.; hudo grižnato dekle, Cv.; — 2) die Ruhr verursachend: grižnata sliva, Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri-Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hírati, hȋram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hišen -šna prid. hišen, domač: vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj. prebivalec iste hiše: tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hrę́bavəc, -vca, m. človek, ki hreba, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudíčev, adj. des Teufels, Teufels-, teuflisch; hudičevo delo, das Teufelswerk; h. človek, ein teuflischer Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudírjev, adj. des Teufels; verteufelt, Cig. hudirjev človek, ein Teufelskerl, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudoglèd, -glę́da, adj. finster blickend: h. človek, Jurč.; — = grdogled, scheelsüchtig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudoglę̑dəc, -dca, m. hudogled človek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

inoplemę̑nik, m. človek drugega plemena, drugonarodnik, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izberljȋvəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izgȗba (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — = človek, ki ne ve kaj storiti in kako si pomagati, Temljine (Tolm.), Cerkljansko-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit (nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; (nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

iznajdljȋvəc, -vca, m. = iznajdljiv človek, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.-C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb (min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kanílọ, n. prekanjen človek, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.-C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.-Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn-Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kebzǜvati -ǜjem nedov. paziti, biti pozoren: Potrejbno nám je záto kebzüvati SŠ 1796, 38; [človek] na steroga vu návuki krsztsansztva pazko kebzüvati nebi potrêbno bilô KAJ 1848, III; Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634; nyegova vüha na nyih molitev kebzüjo KŠ 1771, 709; Kebzüj na ſzébe i návuk KŠ 1771, 639; Kebzüj na glász kricsanya mojega TA 1848, 5; Kebzujmo vſzi verno BKM 1789, 19; kebzüjte na te tak hodécse KŠ 1771, 598; On je pa kebuzuvao na nyidva KŠ 1771, 348; Kebzüvali ſzo pa na nyega KŠ 1771, 183
kebzüvajóuči -a -e pazeč, opazujoč: I kebzüjoucsi na nyega poſzlali ſzo zaſzivávcze KŠ 1771, 239
kebzǜvani -a -o opazovan: i na tô je poprêk kebzüvano KAJ 1848, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kȇka 2., f. človek, ki pohuljeno hodi, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klafȗra, f. klafast človek, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klȃma, f. 1) verworrener Traum, Cig.; vso noč sem bil v klamah, Z.; — 2) der Tölpel (psovka), Jarn., Mur., Cig., Jan., M., C., Ravn.; ta je bil pač — klama, da ne rečem norec, Rog.-Valj. (Rad); — človek, ki nerodno hodi ali se nerodno vede, Erj. (Torb.), Polj.; = pijanec, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klamatíriti se, -ȋrim se, vb. impf. hoditi kakor pijan človek, Rihenberk-Erj. (Torb.); pogl. klamoteriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klávrnež, m. klavrn človek, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klávrnik, m. klavrn človek, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

klę́cavəc, -vca, m. klecav človek, Krelj-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kljúkast, adj. hakenförmig; k. nos, eine Krummnase, Cig.; kljukasta cev, die Knieröhre, Cig.; — gekrümmt; k. palica, der Krummstab, Cig., Jan.; hodil je ob kljukasti palici, Jurč.; k. človek, ein Mensch von gebeugter Haltung, C., M.; — zickzackförmig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

knjápav, adj. knjapav je človek, kateremu manka prsta na roki, BlKr.; — prim. knjakast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kǫ́drast, adj. kraus, kraushaarig, lockig; kodrasti lasje, kodrast človek; flockig, zottelig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kọ̑likor,* pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

korenják, m. 1) ein kräftiger, starker Mann; — ein tüchtiger Mann; — 2) = domač človek, n. pr. rojen v vasi, Sv. Peter (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan (Goriš.)-Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krádniti, -nem, vb. impf. = krasti, M., ogr.-Valj. (Rad), SlN., Zora; ta človek kradne, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krę́cati 2., -am, vb. impf. lenken: ravnati oje vozu, na katerem človek sedi ter se vozi sam po klancu nizdolu, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krȋ, gen. krvȋ, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.-C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kufáč, m. dolgonos človek, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.-M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

láskrnež, m. = laskrn človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

le 2., (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.-C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ledę̑n 1., adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lę́gnar, -rja, m. 1) der Lagerbaum (für Fässer); — legnarji, die Lagerbäume der Dreschtenne, Lašče-Levst. (Rok.); die zwei Lagerhölzer auf dem Wirtschaftswagen; — 2) človek, ki rad leži, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. bav. geleger, das, worauf etwas zu liegen kommt, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lę̑mp, m. 1) = lempa, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) kratek in širok človek, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.-Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.-Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); — prim. nem. lind = nicht rauh. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lȋsəc, -sca, m. 1) ein männliches Thier mit einer Blässe an der Stirne (Pferd, Ochs, Schwein u. dgl.); — der Distelfink, Jarn., Cig., Jan., Nov.-C.; — 2) = prismuknjen človek, Tolm.-Štrek. (Let.); — 3) der Kälberkropf (chaerophyllum), C., Medv. (Rok.); krvavi l., die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lisíčast, adj. 1) kahl: l. človek, C.; — 2) lisičasta deska, ein Brett mit Makeln, vzhŠt.-C.; = deska, ki nima ostrih (živih) robov, C., jvzhŠt.; — prim. 2. lisica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ljudȃn, -dnà, adj. = ljuden 2), leutselig: lj. človek, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mȃjhən, -hna, (-həna), adj. klein; m. človek; gering, unbedeutend; za majhen denar, um einen geringen Preis; — majhno, ein wenig; — iz malhen, prim. hs. malahan, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

maloprída, m. = malopridnež: to je nevaren človek, ta maloprida, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

médlək, -ləka, m. medel človek, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mẹhúr, -rja, m. die Blase; die Harnblase; der daraus gemachte Tabak- oder Geldbeutel; — žolčni m., die Gallenblase, Erj. (Som.); srčni m., der Herzbeutel, Cig., Jan.; — die Blatter; m. se naredi tam, kjer se človek opeče, po koži se mehurji spustijo; stekleni m., die Glasblase, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj-Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk-Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.-C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

məndrálọ, n. človek, ki mendraje hodi, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mẹ̑sečljìv, -íva, adj. mondsüchtig, Guts., Mur.; m. človek, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

metȗljkast, adj. m. človek, = metljav človek, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mikrokozmos m mikrokozmos: zhlovek je taku zhudou poln, de ſpodobnu, inu reſnizhnu ſe samore en maihen ſvejt imenouati, kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati, namrezh Microcoſmos im. ed. ← gr. μικρόκοσμος ‛majhen svet, človek’ iz μικρός ‛majhen’ in κόσμος ‛svet’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mirovȋt, adj. friedfertig, Cig., M.; m. človek, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mladíček -čka m
1. mladič: eti szo vu gnêzdi nasi mladicski KAJ 1870, 144; Toti nyi mladicski csrsztvi ágneci KAJ 1870, 138
2. mlad človek: ki je, kak vucsitel Mladicskov k-nam pozváni KAJ 1848, 312

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek (zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

móčən 1., -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.-M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mȓk 2., m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.-C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrlę́nək, -nka, m. bledičen, hirajoč človek, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče-Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras-Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.-Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mȗləc 3., -lca, m. jezno se držeč človek, Notr.; — prim. 3. mula.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mutast -a prid. mutast, nem: Edn mutaſt im. ed. m rata, kakor Zacharias ǀ vash jesik poprej kokor ſe bo poshushil, inu mutast im. ed. m ratal ǀ S. Paulus s' eno beſſedo je bil mutaſtiga tož. ed. m ži. ſturil eniga Philoſopha ǀ ne sturij njega gluhiga, inu mutastiga tož. ed. m ži. ǀ zhe vſamem eno mutaſto tož. ed. ž, nebò ſnala mene potroshtat ǀ mutaſti im. mn. m rataio pred ſpovednikam ǀ vſe farbe zherne rataio, te tize mutaſte im. mn. ž rataio, ludy ſtrah obyde ǀ veliku mutaſtih rod. mn., merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ n'hozhemo teh mutastih rod. mn. hudizhous hularij bitij ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh rod. mn., s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem daj. mn. je beſsedo povernil ǀ Beſsedo je povernil tem mutastom daj. mn. ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte tož. mn. m jeſike ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste tož. mn. m Tvorjeno iz muta ‛nem človek’ ← it. muto < lat. mūtus ‛nem’; → greh.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mutec -tca m nem človek, mutec: kadar je bil hudizha vun isgnal, je ta mutiz im. ed. govuril ǀ Chriſtus nej bil nanaglim is tiga danashniga mutiza rod. ed. hudiza pregnal ǀ kokor na danashnimu mutizu daj. ed. ſe vidi ǀ kadar je bil osdravil vniga glushza, inu mutiza tož. ed. vſi ſo Christuſa zhastili → mutast

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nágəł, -gla, adj. jäh, plötzlich; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; nagla smrt, ein plötzlicher Tod; na naglem, plötzlich; = na nagli, ogr.-Mik.; nagla sodba, das Standrecht, Jan.; = naglo sodstvo, DZ.; heftig, rasch, hastig: n. človek; n. sklep, rascher Entschluss; — schnell; n. kakor blisk, blitzschnell; naglo hoditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nalàšč, adv. eigens, mit Fleiß, mit Vorsatz, geflissentlich; to sem n. za njega naročil; n. najet človek; to je n. storil; — tudi: nȃlašč; — nam. navlašč; podstava: vlast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nalíšpavəc, -vca, m. = nališpav človek, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napadljìv, -íva, adj. n. človek, ki rad druge napada, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.-Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.-DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napȃstən, -tna, adj. boshaft, muthwillig, (nápasten) Jan.; nápasten človek, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [Št.]-Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.-Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk-Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht (z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

národən, -dna, adj. Volks-, volksthümlich, national, Mur., Cig., Jan., nk.; narodna obleka, die Nationaltracht, nk.; nationalgesinnt: n. človek, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nasítiti, -sȋtim, vb. pf. sättigen; — nasičen, gesättigt (chem.), Cig. (T.); — n. se, sich sättigen; n. se z jedjo; — satt werden; mastnih jedi se človek kmalu nasiti; kmalu se ga nasitim, ich werde seiner bald satt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.-M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

našopíriti, -ȋrim, vb. pf. aufsträuben; — n. se, die Federn aufsträuben; (fig.) sich aufputzen; našopirjen, aufgedonnert; — n. se, sich aufblähen, sich patzig machen; našopirjen človek, ein aufgeblasener Mensch; — prim. našeperiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

natȗrski, adj. natürlich: naturski človek, naturske žene sin, natursko veselje, Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

naúrok, adv. = na urok, gehörig, tüchtig, vzhŠt.-C.; n. človek, ein braver, vortrefflicher Mensch, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

navíhanəc, -nca, m. navihan človek, ein durchtriebener Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nazarenar -ja m nazirec: S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nedomȋsəłn, -łna, adj. 1) undenkbar, unerfassbar, Cig.; — 2) kdor se ne domisli, česa je treba, kaj je prav o raznih prilikah, Z., Dol.; — unbedacht: nedomiselno govoriti, storiti, nedomiseln človek, Dalm.; nedomiselno druge ljudi soditi, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nekȗtnjak, m. nekuten človek, Zilj.-Jarn. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nepotrẹ̑bnik, m. nepotreben človek, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nepriprȃva, f. = nepripraven, neokreten človek: z levico šivaš, nepriprava ti! Gor.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

neslȃn, -slána, adj. 1) ungesalzen; neslana jed; še neslanega kropa nisi vreden; — 2) abgeschmackt, fade; neslane besede; neslano govoriti; neslan človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nesprèt, -prę́ta, m. = nespreten človek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

netę́čən, -čna, adj. 1) ungedeihlich; netečna jed = jed, ki nič ne tekne; — 2) unersättlich, Cig.; n. človek, = človek, kateremu nič ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) lästig, beschwerlich, zudringlich, widerlich, Cig., Jan., Dol., Gor.; (prim. natečen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče-Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nevárən, -rna, adj. gefährlich; nevarna bolezen; nevaren človek; po morju je nevarno se voziti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.-M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj-Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče-Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu-Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; (prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nor -a prid. neumen, nespameten: ſvejt bo djal, de ſi nor im. ed. m ratal ǀ Ta nepametni, inu nori im. ed. m dol. zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio ǀ ſe je dershala, kakor de bi preproſta, inu nora im. ed. ž bila ǀ de bi nebili, kakor une nore im. mn. ž Divize ǀ je mene, perſilila mojga noriga tož. ed. m ži. Mosha vſeti ǀ po vashih sheljah, inu nori mest. ed. ž glavi ǀ nebodite taku nori im. mn. m, inu nagli, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik ǀ nebodimo taku preprosti, inu norij im. mn. m kakor je bil uni kateri ſe je bil salubil v'kamenitni pild ǀ Ah nory im. mn. m, inu nepametni ludie ǀ ſebò taiſtimu godilu, kakor unem norem daj. mn. Divizam ← nem. Narr ‛norec, norčav človek’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oblę̑dnež, m. = obleden človek, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obnážiti, -im, vb. pf. nackt ausziehen, entblößen, Mur., Jan.; obnažil se je človek, ki z raztrgano obleko s tujega domov pride, Podkrnci-Erj. (Torb.); — jemanden arm machen, ihm den Beutel ausleeren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obnoríti, -ím, vb. pf. bethören, täuschen, betrügen, Meg., Mur., Boh., Krelj, Svet. (Rok.); menite li, da boste njega obnorili, kakor se človek obnori? Dalm.; glejte, da vas kdo ne obnori! Trub.; slednjega človeka jeza obnori, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.-Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odkritosŕčən, -čna, adj. offenherzig, aufrichtig; o. človek; odkritosrčno kaj povedati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odrásti -ém dov. odrasti: Gda je 'ſe decza zadoſzta odráſzla, ino mocsna grátala KM 1790, 86
odràščeni tudi odràšeni -a -o odrasel: Ár je Károl kak eden popunom odraſcseni cslovik KM 1790, 58; doklen zdeteta odrašen človek gráta BJ 1886, 39; Od toga sze mlajsé tak szplási, da tüdi odrascseno v-kmici z-hi'se vö neszmi KOJ 1845, 101; je escse véksi rázlocsek med mládov i odrasenov sztvarjóv KAJ 1870, 111; Odraseni lüdjé szo véksi KAJ 1870, 30; Či je že odrašene lüdi sréčao BJ 1886, 23
odràščeni tudi odràšeni -a -o sam. odrasli: Ki Potrdjenyé ſcsé gori prijéti, naj bole ti odraſcseni KMK 1780, 60; Palinka je deteti grivi csemér, takáj i odrasenim KAJ 1870, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odrȃščenəc, -nca, m. = odrasel človek, Cig., Jan., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odvẹ̀k, -vẹ́ka, m. die Erquickung, die Stärkung: odvek dati, erquicken, Krelj; po leti človek za vsakim grmom dobi odvek, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ogávən, -vna, adj. herb, Mur.-Cig., Jan., Mik.; — ekelhaft (n. pr. o premastnih jedeh), C.; scheußlich, Mur.-Cig., Jan.; gizdav človek je sam na sebi ogaven, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.-C.; — prim. ogaven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ogìb, -gíba, m. 1) die Beugung, (phys.): o. svetlobe, valov, Cig. (T.); — 2) das Ausweichen, die Vermeidung, Cig., Jan., M.; — 3) oni del telesa, kjer se človek pripogiblje: pokošeno žito v ogib stiska in v snope veže, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ognúsən, -sna, adj. = gnusen, ekelhaft, unrein, SlGradec-C.; o. človek, Jap.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ohváłən, -łna, adj. hvale željan: o. je človek, ki svojo hvalo rad sliši, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

okovárljiv, adj. sorgsam, sparsam: o. človek, ki vse lepo hrani, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

okrogloùd, -úda, adj. von runden Formen: o. človek, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.-Levst. (LjZv.); — prim. sedno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.-C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osel -sla m 1. osel: en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek: oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ostrẹ́kəł, -kla, adj. 1) starr, Guts.; — 2) Vorwürfe nicht beachtend: o. človek, Kor.-C.; — bösartig, Guts., Jarn.; o. pes, C.; — prim. strčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oštǫ́rən, -rna, adj. = neroden: o. človek, oštorne besede, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oštrẹ́kəł, -kla, adj. 1) spitzig, Cig.; oštrekla noga, ein dünner Fuß ohne Wade, das Spillenbein, Ravn.-Cig.; o. človek, ein langer, hagerer Mensch, C.; — 2) ausgelassen, boshaft, Z.; — prim. ostrekel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

otrę́sən, -sna, adj. o. človek je redkih ter neprijaznih besed, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pahnjenják, m. = prismojen človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.-Mik., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

platenȋčar, -rja, m. človek, ki platenice za žago pripravlja, zapŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plebējəc, -jca, m. človek preprostega rodu, der Plebeier, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plemenȋt, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; (nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.-C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plóha 2., f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. (Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plǫ̑ska 1., f. 1) = ploskalica, die Patsche, C.; — 2) = debel človek, C.; — 3) neka hruška (če z drevesa pade, rada se razplosne), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — eine Art Frühbirne, die Platzbirne, vzhŠt.-C.; die Jacobibirne, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

počívaš -a m počivajoč človek: delavec, ki sze v-deli vnogo poti sze vecs more zdühávati, kak te marliven i pocsivas AIP 1876, br. 4, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

podȋnək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

podmúrljivəc, -vca, m. podmurljiv človek, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poglávən 2., -vna, adj. poglaven je človek, ki hoče vse na hitro podelati, Kameno na Soči-Erj. (Torb.); p. človek tudi = človek, ki bi rad vse pojedel, Tolm.; (nam. poglaben (?); prim. poglabiti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pogodè, -ę́ta, m. človek, ki marsikatero pogodi, marsikatero dobro misel izreče, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. (LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohlę̑pnež, m. = pohlepen človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohlę̑pnik, m. = pohlepen človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohlę̑vnik,* m. pohleven človek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohótən, -tna, adj. lüstern, begehrlich, wohllüstig; p. človek; pohotno gledati koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pohvȃla, f. die Belobung, das Lob; die Anerkennung; pohvale vreden, anerkennungswert; Bog je hvale vreden, človek pa pohvale, Npreg.-Jan. (Slovn.); hrumeča p., rauschender Beifall, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka (n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pokolẹ̑nəc, -nca, m. istega rodu človek, ogr.-Raič (Nkol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pokríti, -krȋjem, vb. pf. bedecken; p. testo s prtičem, trto z zemljo; — p. se s plesnobo, s penami, sich mit Schimmel, mit Schaum bedecken; — streho p. s slamo, z opeko, s korci; — p. lonec s pokrovom, skledo s ploščo; — p. koga, jemandem die Kopfbedeckung aufsetzen; p. se, die Kopfbedeckung sich aufsetzen; pokrit, bedeckten Hauptes; p. biti v sobi; — pokrit človek, ein unaufrichtiger, heuchlerischer Mensch, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polẹgáč, m. človek, ki rad polega, der Bärenhäuter, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad poleči; 1) sich öfter hie und da niederlegen; bolehav ali len človek rad polega; p. po klopeh; — žito polega, das Getreide lagert sich; — 2) gebären (vom Vieh), p. se, geboren werden, Z.; — 3) sich legen, nachlassen; tudi: p. se: morje se polega, das Meer hört auf zu toben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polovȋčar, -rja, m. 1) der Halbbauer, der Halbhüfner, Cig., Rut. (Zg. Tolm.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der etwas nur halb ist oder alles nur halb zu thun pflegt, der Halbling, nk.; — 3) der Halbziegel, Cig.; — 4) eine Münze, C.; der Halbkreuzer, Dol.; koliko človek za polovičar trpi, predno ga dobi! Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pomę̑jnik, m. = človek, ki živi v samoti, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pomišljeváti, -ȗjem, vb. impf. bedenken; sich besinnen, Bedenken tragen, Cig., Jan., C.; srčen človek ne pomišljuje, Cig.; — p. na kaj, auf etwas Bedacht nehmen, reflectieren, Jan.; — p. si (se), Bedenken tragen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ponížən, -žna, adj. demüthig, bescheiden; ponižna prošnja, ponižno prositi; ponižno se prikloniti pred kom; ponižen človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

popę̑čək, -čka, m. die Schürschaufel, die Ofenkrücke, Cig., M., Vreme-Erj. (Torb.), BlKr.; to je človek, ki ni vreden, da bi ga s popečkom zapodil, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

popǫ́tən, -tna, adj. sich auf der Reise befindend; reisend; p. sem bil in ste me pod streho vzeli, Cig.; popoten človek, popotni ljudje; — Reise-, Cig.; popǫ̑tni drug, der Reisegefährte, Jan.; popotni list, der Reisepass, popotna izkaznica, die Legitimationskarte, popotna karta, die Passkarte, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

posȃmezən, -zna, adj. einzeln; posamezni človek, der Einzelmensch, Cig.; posamezno, einzeln (adv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poslástən, -stna, adj. 1) naschhaft, Jan., Kras-M.; p. človek, ein Feinschmecker, C.; — 2) wohllüstig, Kras-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

postȃva, f. 1) die Leibesgestalt, der Körperbau; človek lepe, majhne, čvrste postave; — die Bildsäule, Gor.-Cig., ZgD.; — 2) die Stellung, Cig., Jan.; — 3) das Capitel eines Buches (v cerkvenem jeziku); — 4) = zakon, das Gesetz; osnovna p., das Fundamentalgesetz, tiskovna p., das Pressgesetz, nk.; postave dajati, Gesetze geben; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

postranȋčək, -čka, m. = človek, ki po strani glavo nosi, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.-Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.-Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.-Erj. (Torb.), Tolm.-M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potajíti, -ím, vb. pf. 1) verstellen, verleugnen, C.; obraz p., C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; potaji se n. pr. hrošč, če se dela mrtvega, ako se ga dotakneš, ali človek, ki ga kličeš, pa se ne oglasi, dasi te sliši, ali človek, ki je kaj hudega storil, pa se dela, kakor bi ne bil storil; — 2) verheimlichen, verbergen, p. se, sich verbergen, Cig.; p. se komu, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pǫ́tən 1., -tna, adj. Weg-; pǫ̑tna mera, das Wegmaß, Cig. (T.); — Reise-: potni človek, der Wanderer, Meg.; potni troški; potni list, der Reisepass; potna torba, der Reisesack.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potrátən, -tna, adj. verschwenderisch; p. človek; potratno življenje; — kostspielig, Luxus-, Jan., nk.; potrȃtni izdelek, die Luxusware, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potrȃtež, m. = potraten človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potrpẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich gedulden, sich in Geduld fassen; le potrpi še nekoliko, kmalu bo bolje; kaj hočemo! človek mora potrpeti; — geduldig ertragen: vse p.; — 2) = utrpeti, entbehren, C.; laže je vina potrpeti nego kruha, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pozabljìv, -íva, adj. vergesslich; star človek je p.; — p. svojih dolžnosti, vergesslich in Bezug auf seine Pflichten, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

požirȃvəc, -vca, m. = požeruh: človek p. in vinopivec, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prȃvdanski, adj. von der gehörigen Beschaffenheit, rechtschaffen: ti nisi pravdanski človek, Levst. (Zb. sp.); — leibhaft, wirklich, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíčən, -čna, adj. gerecht; p. sodnik; pravična mera; — die gehörige Beschaffenheit habend, unverfälscht, recht, normal; nikjer ni več pravičnega vina dobiti; to ni pravičen človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prdljȋvəc, -vca, m. = prdljiv človek, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

precẹjȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj preceja, der Seiher, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

precę́rjanəc, -nca, m. človek, ki se precerja, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pregnánəc, -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) ein auf verlassenes Gewirk gesetzter Bienenschwarm, V.-Cig.; — 3) der Hochmüthige, Mur.; — 4) = pregnan človek, der Schelm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

premísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) durchdenken, überlegen, erwägen; premisli človek, koliko to stane! man erwäge, wie viel das kostet! dobro premisli, predno obljubiš! premišljen, wohlbedacht, absichtlich, vorsätzlich, Cig., Jan.; — 2) mit Nachdenken zubringen: p. vso noč, die ganze Nacht durchbrüten, Cig.; — 3) p. se, sich eines andern bedenken oder besinnen, anderen Sinnes werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

premišljávən, -vna, adj. nachdenklich: p. človek, Cig.; — premišljavno življenje, beschauliches Leben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prenágəł, -gla, adj. zu rasch, zu hastig, vorschnell: p. človek; prenaglo kaj storiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prenevẹ́dalọ, n. človek, kateri se rad preneveda, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

preslíšati, -slȋšim, vb. pf. 1) das Hören ertragen, Cig.; Boben zdaj mu zaropoče, Da preslišat' ni mogoče, Npes.-K.; kako bi mogel človek vse to preslišati! Ljub.; veliko žalega p., viel Kränkendes hören müssen, Z.; — 2) falsch oder gar nicht hören, überhören, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemandem etwas hingehen lassen, Krelj; drugemu ene same besede neče preslišati, Trub.; — 3) zu hören anfangen, die Taubheit verlieren, Z.; Jezus migne, in glušec je preslišal, Ravn.; — 4) einvernehmen, verhören, Svet. (Rok.); p. in soditi koga, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.-Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.-Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.-C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prhnẹ́ti, -ním, vb. impf. modern; danes človek živi, jutri prhni, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pricvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. ansengen: p. si lase, Z.; lasje so se pricvrknili na luči, BlKr.; slana pricvrkne rastline, Cig., Lašče-Levst. (Rok.); pricvrknjen klas, Ravn.; jed se pricvrkne (= se prismodi), BlKr.; — = udariti, BlKr., Lašče-Levst. (Rok.); — pricvrknjen = prismojen, angebrannt, verrückt: p. človek, Cig., Jan.; pricvrknjeno srce, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prìd, prída, m. 1) der Nutzen, der Vortheil; ljubezen svojega prida ne išče, Dalm.; kar se tiče prida občine, was das Interesse der Gemeinde betrifft, Levst. (Pril.); v prid biti, zum Nutzen gereichen; v prid obrniti, ausnützen, ausbeuten; na p. obračati, sich zunutze machen, nutzen, Cig.; s pridom, mit Erfolg, mit Nutzen, Jan.; s pridom učiti se, mit Nutzen lernen, C.; s pridom delati, Levst. (Zb. sp.); — prida, wacker, tüchtig; prida učenec, Ravn.; bieder, Cig.; kaj prida človek, ZgD.; nič prida človek; ni nič prida, er ist nichts nutz; malo prida je, er ist nicht viel wert, ZgD.; nikoli ne bo nič prida iz njega; — kaj prida, eine beträchtliche Menge, viel, Cig.; ali je bilo kaj prida ljudi na senjmu? Polj., jvzhŠt.; imate kaj prida molže? Polj.; kaj prida zaslužiti, etwas Ordentliches verdienen, Slovan; — 2) = pridnost: v pridu pri opravilih koga posnemati, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prídanič, m. = nič prida človek, SlN., Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

priduševȃvəc, -vca, m. človek, ki se rad pridušuje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pridvórən, -rna, adj. zum Hof gehörig, Hof-: pridvǫ̑rni človek, der Höfling, Cig.; pridvorna knjižnica, die Hofbibliothek, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prijázən, -zna, adj. freundlich; p. človek, prijazno vedenje; p. kraj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prikȃda, f. = malo prismojen človek, Lašče-Erj. (Torb.); pojdi, prikada! Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prikadíti, -ím, vb. pf. 1) rauchend herbeikommen, Mur., Z.; — 2) p. se: prikadilo se je do nas, der Rauch drang bis zu uns, Cig.; — 3) prikajen, malo prismuknjen, prismojen: prikajen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prikrívati, -am, vb. impf. ad prikriti; verdecken; boljši je človek, kateri svojo neumnost prikriva, kakor človek, kateri svojo modrost skriva, Škrinj.-Valj. (Rad); — verbergen; — verheimlichen, verhehlen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.-Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prȋlika, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prilízniti, -lȋznem, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, durch Schmeichelei seine Gunst erwerben, Mur., Cig., Jan.; ta se zna p., jvzhŠt.; — priliznjen, schmeichlerisch: priliznjeno vedenje, priliznjen človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.-M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.-M.; priljubljen, beliebt, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prismùk, -smúka, m. = prismuknjen človek, prismoda, Gor.-M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pristúditi, -im, vb. pf. ekelhaft oder zuwider machen, verleiden; p. komu kaj; p. koga, jemanden verhasst machen, Kr.-M.; pristujen (nav. pristujèn) človek, Gor.-DSv.; p. se, zum Ekel werden, zuwider werden; jed se mu je pristudila; Bogu pristujene želje, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pristújenəc, -nca, m. = pristujen človek (pristuję́nəc), KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pritépsti, -tépem, vb. pf. 1) mit Schlägen herantreiben; — 2) p. se, vagierend kommen; Bog ve, odkod se je ta človek, ta pes pritepel! — pritepen, hergelaufen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pritíkav, adj. gerne intriguierend, C., Z.; p. človek, ein Händelmacher, Intriguant, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prȋžəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek (n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pŕnjavəc, -vca, m. = razcapan človek, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.-C.; spützeln, Z.; ("spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pr̀vi -a -o vrstil. štev.
1. prvi, ki v zapovrstju ustreza številu ena: Ja ſzem te prvi i te ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Ka je Kriſztus mogo prvi zgori ſztanenyá mrtvi ſzvetloſzt nazviſcsávati KŠ 1771, 423; Prvi Táo KM 1783, 1; Prvi Táo KM 1796, (3); Ár da bi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; Prvi tál BRM 1823, V; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; Prva oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 89; Prva Bo'sánſzka Perſona ſze imenüje Ocsa KMK 1780, 8; Prva Molitev KM 1783, 1; moja prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je prvo ſzveſztvo, tou je Krſzt KŠ 1754, 6; To prvo je eto KŠ 1771, A2b; meszto Benetke Vogleja je prvo bilou KOJ 1848, 4; od prvoga N. Z. Szvesztva KŠ 1754, 184; Od Apoſztolſzke Vöre vadlüványa prvoga Stüka KMK 1780, 8; ſze je pascso na obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vſze tri prve táble KŠ 1754, 8; vlicsé po tiſztoj od prve hüdoube bolvánſzke na dobrouto KŠ 1771, 433; k prvomi šeregi se slišijo hrbetnični AI 1878, 5; ár je prvi plod ſzvoji csrejd áldüvao KM 1796, 8; Povej mi prvo Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 8; prineſzte to prvo ſzüknyo KŠ 1771, 223; ki bi eto prvo moje delo zácso grajati BKM 1789, 8b; ka je Paveo vu ſzvojem prvom robſztvi KŠ 1771, 434; V-tom prvom Gráduváli BRM 1823, II; V-prvom szedsztvi od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; p .. pridávnik te je na prvoj-sztubi AIN 1876, 29; Jeli ſze protivi ſz-prvov zapouvidjov KMK 1780, 37; od vrága po naſſi, prvi roditeli KŠ 1754, 70; Tri perve zapoveidi TF 1715, 12; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
2. v zvezi prvi človek Adam: od ſzpadája prvoga csloveka KM 1796, 5; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
3. prejšnji, nekdanji, prvoten: Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; i dáj mi nazáj to prvo zdrávje KŠ 1754, 242; i ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi KŠ 1771, 339; Zrok toga je naſſi prvi roditelov v-grejh opádnenyé KŠ 1754, 124; csi poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; Kak je on gucſo 'ze dávno Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; kak je na grejsne prve naſſe Otsáke vrgao KM 1796, 8; ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo hüſa od prvi KŠ 1771, 41
pr̀vi -a -o sam. prvi: kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.-Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.-Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rȃst, -ȋ, f. 1) das Wachsen, das Wachsthum, die Vegetation; — 2) der Wuchs; človek lepe rasti; — 3) živa r., die Thierpflanze, Cig.; — 4) der Jahresring, Z., Svet. (Rok.), Notr.; — 5) ein scheinbarer Bruch im Glase, V.-Cig.; — 6) pl. rasti, männliche Zeugungstheile, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ravenčlovek (raven človek) sam. m ♦ P: 5 (TT 1557, TR 1558, DPa 1576, TkM 1579, DPr 1580); sam. m ♦ P: 1 (DB 1578); (ravenčlovek/raven človek) sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ravnodȋłəc, -łca, m. človek s širokim in ploščatim podplatom, der Plattfuß, Cig., Kras, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razčepę̑rjenəc, -nca, m. = razčeperjen človek, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razȗstnik, m. = človek z velikimi usti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen; kamele r., Dalm.; — r. se, sich entzügeln (fig.): vsi zlodeji iz pekla so se razuzdali, Jsvkr.; razuzdan, zügellos, ausgelassen, ausschweifend; r. človek, razuzdano živeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razvẹ̑tranəc, -nca, m. = razvetran človek, der Herabgekommene, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razvȋrati, -am, vb. impf. ad razvreti; 1) auseinandersperren: noge r., Cig.; ausbreiten, Jan.; — 2) r. se, sich ungebürlich ausstrecken, sich ungebürlich benehmen, Cig., Jan., BlKr.; len človek se rad razvira, C.; sich breit machen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rónik -a m hromec, hrom človek: Bôg! glédaj na mantre tvojega rônika KAJ 1848, 387

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rúnjast, adj. zottig, zerzaust, Habd.-Mik.; r. človek, r. pes, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rúnjav, adj. 1) zottig, zerzaust, Z.; r. človek, r. pes, BlKr.; — rauh: r. papir, Jan.; — 2) narbig im Gesicht, M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sájavəc, -vca, m. 1) = sajav človek (o kovaču), Str.; — 2) = sajav leščnik, Gor.-Valj. (Rad); — 3) eine Entzündung bei Thieren, M.; der Milzbrand, Cig., Nov.; s. na parkljih, die Klauenseuche, Dol.-Cig.; — die Dürrmaden (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — 4) der Rauchtopas (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sàmohválec -lca m bahav človek: Szamohválczi ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; Ár szem vreo prôti szamohválczom TA 1848, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samoljùb, -ljúba, m. = samoljuben človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samoljȗbəc, -bca, m. = samoljuben človek, Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samopȃšnež, m. samopašen človek, Mur., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi (n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

samoùh, -úha, adj. 1) einöhrig, Mur.; — 2) eigensinnig, Mur.; s. človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sebeljúbən, -bna, adj. eigenliebig, egoistisch, Cig.; vsak človek je nekoliko sebeljuben, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

səstáti, -stojím, vb. impf. bestehen, DZ.; solnčna svetloba sestoji iz različnih delov, Žnid.; človek sestoji iz duše in telesa, Cig. (T.); — stsl., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sígavəc, -vca, m. sigav človek, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; (prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; (prim. sikav).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

síkav, adj. = nestalen, flatterhaft: s. človek, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sȋkəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sipljȋvəc, -vca, m. = sipljiv človek, der Keucher, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

siromȃšnik, m. = siromaški človek, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sirota -e ž sirota, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: tudi una uboga ſtara ſruta im. ed. je velik lon prejela ǀ Ta ſruta im. ed. nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela ǀ Ta ſirota im. ed. vſa sholaſtna, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo ǀ una boga sirota im. ed. eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ Ona sruta im. ed. nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti ǀ Ah ti preprosta ſiruta im. ed., ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala ǀ Joh meni sapuſheni sruti daj. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash taiſto ſiroto tož. ed., inu uduvo ǀ te dvej ſirote im. mn./dv. ſo po ſvejtu vandrale ǀ kej bomo my vſeli ſirote im. mn., de tulikajn ludy bomo mogli naſſitit ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve, inu Sirote im. mn. ǀ sirotam daj. mn., inu vuduvam je pomagal ǀ te vboge vduve, inu ſirote tož. mn. je darl ǀ sprjzhuaine zhes te vboge sirote tož. mn. ǀ ohernjo triba, boge sijrote tož. mn. golufa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sirotica -e ž sirotica, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: ſapuſhena ſirotiza im. ed. vpije ǀ O sirotiza im. ed. ti? Kar ſi v'taisti greh padla ǀ ſim ena vboga ſirutiza im. ed. ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati, en shtih sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi daj. ed. ǀ Vuprashajte uno vbogo ſirotizo tož. ed. ſtaro, katera od velike slabusti kumaj na nogah ſtoy ǀ to preprosto syrotizo tož. ed. je bil sapovedal shiuo sghati ǀ ſo shalovale kakor te sapushene ſirotize im. mn. ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize im. mn. ſtare dozhakale ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz, inu ſirotiz rod. mn. ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz rod. mn. ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim ſirotizam daj. mn. ſe godj ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. (dial.) sättig (v istem pomenu).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sȋtnež, m. = siten človek, ein lästiger Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sítostən, -stna, adj. česar je človek kmalu sit, sättigend, Mur., M.; fižol je sitostna jed, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sklẹ́pati 3., -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

skomínast, adj. 1) stumpf (v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slabótən, -tna, adj. schwächlich; s. človek, otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slepec -pca m slepec, tj. slep človek: je en slepez im. ed. ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ de bi enimu slepizu daj. ed. pogledt povernil ǀ de bi lete golufie tiga Puſta nas neſapelale proſſimo s' danashnim slepizam or. ed. ǀ drugi slepizi im. mn. prezei ſo vidili ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij im. mn. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize tož. mn., katere je prishal resvetiti ǀ Satoraj Seneca je imel urshoh s'ſlepzij or. mn. takorshne otroke ſmerjat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slȋnəc, -nca, m. 1) = slinav človek, Cig., Burg. (Rok.); — 2) der Kriecher, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.-Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.); — (prim. slovo in sloba).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ("dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slȗžəčki, adj. dienstbar, dienend: s. človek, služečki stan, ogr.-C.; knechtlich: služečko delo, ogr.-C.; služečka knjiga, das Dienstbotenbuch, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

smǫ̑łnast, adj. 1) pechicht, Cig., M.; — 2) in lästiger Weise anhänglich: s. človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

snẹ́davəc, -vca, m. = snedav človek, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sokàt, -áta, adj. 1) ästig, C.; — 2) knorrig: (pren.) = trščat: s. človek, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spásti 2., spádem, vb. pf. 1) zusammenfallen, zusammenstürzen, Cig., C.; — 2) einfallen, verkümmern, herabkommen: ej, kako je ta človek spadel! Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) s. se = dopasti se (gefallen), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spleháti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, abnützen: splehano blago, Gor.; (pren.) splehan človek, ein abgezehrter, schwächlicher Mensch, Z., C.; — prim. pleh, Blech.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spravljáč, m. = človek, ki seno spravlja, der Wiesenarbeiter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srdorȋtəc, -tca, m. = jeznorit človek, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.-Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; (fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.-C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua (typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.-C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.-C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.-Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strȃstnež, m. = strasten človek, C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strès, strę́sa, m. 1) die Erschütterung, Cig., Jan., M.; (durch Elektricität), Cig. (T.); — 2) = nerodno in nemarno oblečen človek, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strmolè, -ę́ta, m. = človek, kateri strmo gleda, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stróhəł, -hla, adj. eig. morsch: strohel človek, ein schwacher, hinfälliger Mensch, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strupovȋt, adj. giftreich, giftig, Meg., Dict., Cig., Jan., DZ.; (fig.) strupovite besede, Dalm.; strupovito govoriti zoper koga, Trub.; strupovito sovraštvo, Krelj; strupovit človek, Dalm.; strupovite sovražnice, Levst. (Zb. sp.); naša najstrupovitejša rana, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen (n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.-C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

suhljàt, -áta, adj. etwas dürr, nk.; — s. človek, ein magerer Mensch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svẹ̑st 2., -ȋ, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.-C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svẹtovnják, m. = posveten človek, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.-C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; (prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.-Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.-C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.-Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče-Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.-C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.-Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šámor, m. = šamer 2), neumen človek, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šeljút, m. = malovreden človek, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šę̑mbran, adj. (part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šę́ver, m. človek s skrivljenimi nogami, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šklȃt, šklȃta, šklatȗ, m. die Gattung, der Schlag, V.-Cig.; ta človek je trdnega šklatu, Lašče-Levst. (Rok.); die Race, Notr.; — prim. it. schiatta, Gattung, stvn. slahta, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci-Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

švȋgljast, adj. lang und dünn o. schlank: š. človek, švigljasto drevo, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper (phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.